Leta 1984 je na Filozofski fakulteri napredoval do rednega profesorja zgodovine slovenske književnosti. Po smrti Antona Ocvirka je prevzel urejanje Zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev (v tej zbirki je do leta 2010 pod njegovim uredništvom izšlo več kot 200 knjig). V letih 1967-96 je bil tudi član uredniškega odbora Slavistične revije in od 1986 sourednik zbirke Korespondence pomembnih Slovencev, ki izhaja pri SAZU. Objavil je več kot štiristo znanstvenih in strokovnih razprav in prispevkov v nacionalnih in mednarodnih revijah ter knjig.
Med prvimi se je po drugi svetovni vojni obrnil proti pozitivizmu, proti sociološkim, ideološkim in drugim redukcionizmom. Pri razlagi poezije je uveljavil notranji pristop z imanentno interpretacijo, kasneje tudi novejše metode, pri raziskavah pripovedne proze pa dognanja sodobne narativistike.
Bil je gostujoči profesor na univerzah mnogi držav. Leta 1983 je postal dopisni (izredni) in 1987 redni član SAZU v razredu za filološke in literarne vede. Med 1992 in 2002 je bil tri mandate predsednik SAZU in v tem obdobju izpeljal njeno reorganizacijo s sprejetjem novega zakona o SAZU ter rehabilitacijo po 2. svetovni vojni izključenih članov (Franceta Vebra, Leonida Pitamica, Aleša Useničnika). SAZU je pod njegovim vodstvom začela bolj posegati v slovensko družbeno okolje in mednarodno znanstveno in kulturno izmenjavo, v članstvo pa je sprejela tudi nekatere dotlej iz nazorsko-političnih razlogov spregledane kandidate. Odmevni so bili nekateri njeni simpoziji, mdr. simpozij o Francetu Balantiču in Ivanu hribovšku, ki sta bila s tem kot dotlej politično sporna sprejeta v literarni kánon.
Bil je tudi redni član Evropske akademije znanosti in umetnosti, dopisni član Hrvaške akademije znanosti in umetnosti, redni član Mediteranske akademije idr. tovrstnih ustanov. Junija 2003 ga je predsednik RS Janez Drnovšek imenoval za predsednika Komisije za odlikovanja, a je že decembra istega leta odstopil po nesoglasjih v zvezi z utemeljitvijo posmrtnega odlikovanja Jožetu Pučniku.
Je častni član ZRC SAZU, Slavističnega društva Slovenije, Ameriškega biografskega inštituta in Društva za slovenistične študije v ZDA, častni doktor Univerze v Mariboru. Prejel je nacionalna priznanja za znanstveno delo: nagrado Sklada Borisa Kidriča, naziv ambasador Republike Slovenije v znanosti, Zoisovo nagrado za življenjsko delo na področju literarnih znanosti. Nacionalna in mednarodna odlikovanja: red dela z zlatim vencem,Recherche de la Qualité Mednarodnega reda sv. Fortunata, zlatna povelja humanizma – povelje decenije (Sarajevo), Eques commendator Ordinis sancti Gregorii Magni (Vatikan), zlati častni znak svobode Republike Slovenije, naziv častni meščan glavnega mesta Ljubljana in avstrijski častni križ za znanost in umetnost I. reda.
Bibliografija:
- Lirika Simona Jenka (Slovenska matica, 1962)
- Fran Levec (1965)
- Cankarjeva zgodnja proza (1976)
- Simon Jenko (1979)
- Problemi slovenske književnosti (1980)
- Tipologija Cankarjeve proze (1983)
- Ivan Cankar – monografska študija (1987)
- Slovenska vojna proza 1941-1980 (soavtor Marjan Dolgan, 1988)
- Študije o slovenski poeziji (1993)
- Obzorja slovenske književnosti (1999)
- Spektrum ustvarjalnosti – Od umetnosti in kulture do znanosti (2004)
- Simon Jenko – monografija (2004)
- Slovenska akademija znanosti in umetnosti – od 1992 do 2002 (2005)
- Ivan Cankar – monografija (2006)
- Kronika mojega življenja I – II (spomini) (2012)
- Od književnosti do likovne umetnosti in glasbe (2015)
- Srečanja z Josipom Vidmarjem (2015)
- Janez Drnovšek (iz osebne perspektive) (2016)
- Janez Bernik (soavtor Milček Komelj, 2016)
- Predavatelj v Nemčiji (2016)
- Anton Slodnjak (2016)
- Anton Trstenjak (2016)
- Janez Milčinski (2017)
- Robert Blinc (2017)
- Raznoterosti (2017) …
