Do odhoda v pokoj 2006 je delal kot redni profesor za slovensko in hrvaško književnost na Oddelku za književnost narodov BiH Filozofske fakultete v Sarajevu. Od 1985 je dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti; 1995 je bil izbran za dopisnega, 2005 pa za rednega člana Akademije nauka in umetnosti Bosne in Hercegovine.
Osrednje področje njegovega znanstvenega in strokovnega delovanja je novejša slovenska književnost v obdobju med romantiko in moderno kakor tudi komparativno raziskovanje južnoslovanskih književnosti. Je avtor petih knjig s področja literarne zgodovine in zbirke poezije. Objavil je 150 znanstvenih in strokovnih del. Iz slovenščine je prevedel in uredil petnajst knjig ter objavil številne eseje, strokovne in znanstvene članke. Z referati je sodeloval na več znanstvenih zborovanjih in slavističnih kongresih. Bil je dekan Filozofske fakultete, direktor Inštituta za jezik in književnost v Sarajevu, od 1989 do 1990 je bil tudi sarajevski župan. 1993 je bil med obnovitelji kulturnega društva Cankar v Sarajevu. Prejel je Župančičevo listino Društva slovenskih pisateljev, nagrado 27. julija SR Bosne in Hercegovine in nagrado 6. aprila mesta Sarajeva.