Aktivno je sodeloval pri prenosu ilegalne antifašistične literature iz Jugoslavije v Julijsko krajino. Zato ni prav nič čudnega, da se je konec septembra 1927 udeležil sestanka na Nanosu, kjer so poleg Vadnjala bili še Jože Dekleva, Dorče Sardoč, Andrej Šavli, Zorko Jelinčič in Albert Rejec. Tam so ustanovili ilegalno radikalno protifašistično gibanje z imenom TIGR. Po drugi strani je pristopil k Tajni organizaciji Borba, v sklopu katere je vodil šesto srenjo. Zadolženo, da skrbi za prenos slovenske in druge literature iz Jugoslavije v Julijsko krajino. Poleg tega so člani skrbeli, da so lahko antifašisti ponoči prehajali mejo in se zatekali v Jugoslavijo. Prav pri Pivki so uredili enega izmed prehodov za ilegalce in prebežnike.
Že poleti 1941 se je pridružil NOB. Po osvoboditvi je Vadnjal zavzemal pomembne položaje v lesni industriji republike Bosne in Hercegovine. Od leta 1962 do upokojitve pa je bil direktor tovarne Lesonit v Ilirski Bistrici. Jože Vadnjal je prejel več državnih odlikovanj in priznanj.
