Že na začetku se je uvrstil med zastopnike proletarske smeri. Razkrival je bedo delavskega, zlasti rudarskega življenja in izražal upanje na srečnejše dni. Izhajal je iz socialnega ekspresionizma, pozneje je prešel v socialni realizem. Seliškar je sprva pisal pesniške zbirke za odrasle, kasneje pa tudi dela za otroke.
Po vojni je delal pri informacijskem vestniku OF Slovenskem poročevalcu, bil pa je tudi glavni urednik časopisa Delavske enotnosti. Od ustanovitve leta 1951 je bil nekaj let predsednik Slovenske izseljenske matice v Ljubljani, bil je tudi urednik založbe Borec.
- Pesmi:
- Trbovlje (1923)
- Pesmi pričakovanja (1937)
- Sovražnik (1944)
- V naročju domovine (1947)
- Pesmi in spevi (1951) …
- Mladinska dela:
- Rudi (1929)
- Bratovščina Sinjega galeba (1936)
- Janko in Metka (1939)
- Hudournik (1939)
- Tovariši (1946)
- Mule (1948)
- Liščki (1950)
- Ribič Luka in delfin (1963)
- Otroci partizanskega rodu (1963)
- Indijanci in gusarji (1965)
- Dimka (1965)
- Deček z velike ceste (1966)
- Moja prva knjiga (1969)
- Fantu so zrasla ušesa (1970)
- Velika žrtev (1976) …
- Romani:
- Nasedli brod (1932)
- Hiša brez oken (1936)
- Roke Andreja Podlipnika (1937)
- Mesto (1938)
- Tržaška cesta (1947)
- Jadra na robu sveta (1962)
- Noč in svitanje (1964) …
- Kratka proza:
- Ljudje z rdečim cvetom (1961)
- Partizan Jaka, medved in mula (1981) …
