- Predstavite nam svojo raziskovalno in poklicno pot. Katero je vaše primarno študijsko področje, zakaj ste se odločili zanj in na katerih ustanovah ste se izobraževali? Kje delujete trenutno?
Moje primarno študijsko področje je farmacija. Študijsko pot sem začela na fakulteti za farmacijo v Ljubljani, kjer sem magistrirala. Pot sem nadaljevala v tujini, in sicer na Université libre de Bruxelles, kjer sem doktorirala z detekcije N-glikolizacije terapevtskih glikoproteinov z masno spektrometrijo.
Farmacijo sem izbrala avtomatsko, ne da bi pri tem razmišljala. Farmacevtov je bilo v hiši veliko, moj oče, moj stric, teta in sestrična. Od majhnega sem bila priča aktualnim spremembam na področju klinične biokemije in odkrivanju ter zdravljenju različnih bolezenskih stanj. Mislim, da se je od mene potiho pričakovalo, da sledim očetovim stopinjam, in to sem tudi storila.
Študij sem opravljala vestno in z lahkoto, ni me niti posebej zanimal niti posebej ne zanimal. Konflikt med lasnimi interesi in interesi drugih se je vnel kasneje. Šele po doktorskem študiju sem spoznala, da bi raje služila umetnosti kot znanosti.
Ugotovila sem, da se znanost in umetnost dostikrat izključujeta, čeprav ne vedno. Obe, znanost in umetnost, sta nenadomestljivi in upam, da bosta v prihodnosti lepo sobivali, tudi v meni.
- Zakaj ste se odločili (tudi) za delovanje v tujini? Je šlo za željo po novih priložnostih, boljše raziskovalne/delovne pogoje, boljše karierne možnosti …?
Možnosti za delo in zaslužek v Sloveniji je bilo v obdobju po gospodarski krizi malo. Leta 2012 je mož (takrat fant) diplomiral na pravni fakulteti, ampak zaposlitve seveda ni dobil, ker je bilo zaposlovanje v javnem sektorju (in drugod) zamrznjeno. Delal je na blagajni v Obiju, jaz pa v kavarni, kajti potrebovala sva denar za preživetje.
Borno in gmotno oteženo življenje je tehtnico prevesilo v prid odhoda v tujino. Sprejela sva odločitev, se prestrašeno prijela za roke in skočila na zadnji vagon. Vsekakor pa ni šlo samo za željo po boljših delovnih pogojih in/ali boljših možnostih, ampak je šlo za kombinacijo mnogih dejavnikov.
V tujini, daleč stran od zahtev in pričakovanj družbe in družine, sva končno svobodno zadihala.
- Kako bi primerjali svojo izkušnjo znanstvenega dela v tujini in Sloveniji (pogoji za delo, financiranje, raziskovalna infrastruktura in dostop do opreme ter virov)?
Diplomsko delo sem opravila na katedri za patofiziologo na medicinski fakulteti, kjer sem preživela moje najlepše raziskovalno obdobje v sicer kratki raziskovalni karieri. Imela sem odličnega mentorja, ki me je spremljal na vsakem koraku in me spodbujal k razumevanju znanosti v širšem smislu, za kar sem mentorju izjemno hvaležna.
V Bruslju je bilo povsem drugače. Z mentorjem sva se srečevala enkrat na mesec in zdelo se je, kakor da mu je zame in za moje raziskovalno delo povsem vseeno, kar je bil zame hud preskok. V trenutku sem morala postati samostojna. Na srečo sem vedela, kaj moram storiti – objavljati moram članke. To sem storila in hitro doktorirala. Ob strani sem imela prijatelje/sošolce, prav tako doktorate, ki so še danes moji prijatelji, brez katerih bi bilo težko.
Pogoji za delo, financiranje in raziskovalna infrastruktura je v Bruslju boljša.
- Če bi morali nekomu, ki ni strokovnjak na vašem področju, razložiti, kaj je trenutno najbolj vznemirljivo, novo oz. prelomno v vaši stroki, kaj bi izpostavili?
Tekom doktorskega dela sem preučevala spremembe v kemijski strukturi bioloških zdravil, ki lahko vplivajo na varnost, učinkovitost in kakovost zdravil.
Biološka zdravila so beljakovine, pri čemer je več kot 60 % teh zdravil glikoziliranih. Glikozilacija je ena najpogostejših posttranslacijskih modifikacij. Hkrati je tudi najzahtevnejša in najbolj zapletena posttranslacijska modifikacija.
Znanstveniki opozarjamo, da lahko spremembe v glikozilaciji bioloških zdravil, ki nastanejo med nastankom in/ali shranjevanjem zdravil, znatno vplivajo na varnost, učinkovitost in kakovost zdravil.
- Kako lahko slovenski znanstveniki, ki delujete (tudi) v tujini, prispevate k razvoju slovenske znanosti in družbe?
Trenutno ne delujem v znanosti, zato na to vprašanje težko odgovorim.
- Kaj bi se moralo v Sloveniji na znanstvenem in raziskovalnem področju po vašem mnenju spremeniti, da bi preprečili t. i. »beg možganov« in morda k nam privabili raziskovalce iz tujine? Kaj bi obenem svetovali mladim slovenskim znanstvenikom, ki razmišljajo o študiju in/ali delu v tujini?
Mislim, da se je v Sloveniji na znanstvenem in raziskovalnem področju zaradi pretočnosti idej in globalizacije, vsaj v farmaciji, situacija spremenila in izboljšala. Delovna mesta so danes bolj fluidna in mnogo raziskovalcev, ki sicer delujejo v Sloveniji, svoje znanstveno delo opravljajo tudi v tujini, kjer spoznajo tuje metode, tuje znanstvenike in seveda tuje jezike. Laboratoriji po svetu so povezani, kar je po mojem mnenju zelo pozitivno.
Mladim slovenskim znanstvenikom, ki razmišljajo o delu v tujini, bi svetovala, naj čim manj ločujejo pojma ‘doma’ in ‘v tujini’, kajti dom in tujina se lahko zelo spretno prepletata, in seveda ni nič narobe, če dele svoje kariere opravimo v tujini in/ali doma, ker pojem ‘dom’ ni enoznačen.
- Kakšno je vaše mnenje glede vse večje prevlade angleščine na različnih strokovnih in znanstvenih področjih? Menite, da je v globalnem svetu bolj smiselno in ekonomično neposredno prevzemati angleško terminologijo ali ste mnenja, da širjenje angleščine ogroža razvoj slovenske strokovne in znanstvene terminologije in da mora slovenščina ostati polno funkcionalen jezik na vseh ravneh znanosti in stroke? Kaj to pomeni za prihodnost našega jezika in družbe?
Že dolgo je od tega, ko je angleščina prevzela položaj vodilnega jezika v znanosti, kot je včasih veljalo za latinščino, in poti nazaj ni. Skupni jezik je po mojem mnenju potreben in vsekakor je znanost zaradi skupnega jezika bolj učinkovita, kajti enostavna izmenjava informacij med znanstveniki je ključna.
Iz zornega kota nekoga, ki se želi zavzemati za slovensko kulturo, zagovarjam mnenje, da slovenščina mora ostati polno funkcionalna na vseh področjih, tudi v znanosti, četudi nekoliko na silo.
Verjamem, da slovenščina ni ogrožena, dokler zanjo skrbimo, jo varujemo in iščemo slovenske izraze za vse nove besede, ki prihajajo med nas zaradi novih načinov življenja.
Verjamem tudi, da je za nas Slovence slovenščina nenadomestljiva, kajti z največjo preciznostjo lahko govorimo in pišemo samo v lasnem jeziku.
- Se vam zdi pomembno, da tudi manjši jeziki, kot je slovenščina, razvijajo in ohranjajo lastno strokovno ter znanstveno terminologijo? Zakaj? Kako lahko znanstveniki k temu pripomorete?
Absolutno.
Slovenski študentje se morajo naučiti obe terminologiji, slovensko in angleško, ter obe uporabljati, četudi se slovenska terminologija včasih zdi nekoliko prisiljena.
Slovenščina bo le na ta način ostala kompetentna, le tako se bo še naprej uspešno postavljala ob bok drugim svetovnim jezikom.
- Se pri prevajanju ali uporabi ustreznih slovenskih izrazov na svojem strokovnem področju soočate s kakšnimi izzivi?
V laboratoriju v Bruslju sem se soočila s težavo prevajanja strokovnih angleških izrazov v francoščino, a sem počasi osvojila jezik laboratorija, ki je bil nekakšna popačena francoščina, torej francoščina, ki je vsebovala angleške besede iz strokovnega področja, ki smo jih izgovarjali s francoskim naglasom. Pomembno je bilo, da smo se razumeli :).
- Ali menite, da ima vaše specifično znanstveno področje (prosimo, navedite ga) kakšne posebnosti, ki močno vplivajo na razmerje med uporabo angleščine in slovenščine? Kako se te specifike odražajo pri vašem vsakdanjem delu?
V moje strokovno delo (iz področja detekcije N-glikolizacije terapevtskih glikoproteinov z masno spektrometrijo) nisem nikoli vmešavala svojega maternega jezika, ker nisem sodelovala s slovenskimi znanstveniki. Moje znanstveno delo je potekalo izključno v angleščini in francoščini.
- Navedite 10 strokovnih terminov z vašega raziskovalnega področja, za katere v slovenščini še nimamo ustreznih ali splošno sprejetih ustreznic in jih zato uporabljate v angleški obliki?
Strokovne slovenske besede so pogosto le poslovenjene angleške besede, na primer: glycoproteins – glikoproteini.
Podobno je z besedami: biopharmaceuticals, glycosylation, N-glycans, posttranslational modification, chromatography, high-resolution mass spectrometer, modelling, peptide-N-glycosidase, …
Intervju je pripravljen v okviru medgeneracijsko zasnovanega projekta Novi komunikacijski pristopi za medgeneracijsko popularizacijo slovenske znanosti v najširši javnosti doma in v tujini, prijavljenega na Pilotni javni razpis za (so)financiranje aktivnosti popularizacije in komuniciranja znanosti v letu 2026, ki ga sofinancira Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS (ARIS).