MATIČINE KNJIŽNE NOVOSTI
Zbirka Mozaiki
Cvetka Bevc: Nabiralka kamnov
Spremno besedo napisala: Tanja Petrič
Pesniška zbirka Nabiralka kamnov Cvetke Bevc je izjemno pretresljiva, slogovno dognana in tematsko celovita pesniška knjiga. Avtorica tukaj še dlje in bolj samozavestno zakorači čez mejo zgolj osebne izpovednosti v polje univerzalne etične refleksije. Nasilje obravnava v njegovi celostni fenomenologiji – od intimnih, družinskih in medvrstniških zlorab do psihološkega nasilja, zgodovinskih totalitarizmov, institucionalnega zatiranja in vojnih grozot. Predatorji in predatorke ter prav tako tudi njihove žrtve niso omejeni na spol, spolno usmerjenost, starost ali raso – vsakdo je zmožen trpinčiti vsakogar. Zbirka ni le pesniški katalog mnogoterih oblik trpljenja, temveč predvsem spomenik človeški vzdržljivosti, konstruktivni predelavi bolečine in iskanju poti, kako zlo preseči, da se ne bo ne pozabilo ne ponovilo.
Knjižno delo je izšlo v okviru knjižnega programa, ki ga v letu 2026 sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
NAKUP
Zbirka Prevodi iz svetovne književnosti
Mario Vargas Llosa: Teta Julia in pisun
Prevedel: Ferdinand Miklavc
Spremno besedo napisal: Marko Jenšterle
Roman Teta Julia in pisun je ena od uspešnic Maria Vargasa Llose, Nobelovega nagrajenca za literaturo. Dogajanje poteka na dveh ravneh, z dvema zgodbama, ki se prepletata in se iztečeta v hkratni konec. V prvi pisatelj razvija neposredno avtobiografsko prizadevanje mladeniča, da bi stopil na pot poklicnega pisateljevanja, ob čemer se utesnjujočih okvirov družbe in družine osvobaja tudi tako, da si ne pusti vzeti prepovedane ljubezni. V drugi je osrednji lik po resnični osebnosti ustvarjen pisun, ki neumorno in z velikim uspehom proizvaja všečne radijske igre. Delo sodi v cikel Maria Vargasa Llose, ki ga označuje sijajni humor (Pantaleon in tolažnice, Zelena hiša…), vendar pa odpira tudi pomembna vprašanja o umetnosti in umetniškem ustvarjanju. Avtor svoje težnje, da bi bil pisatelj, nenehno primerja z delom pisuna, s čimer roman podaja podobo sodobne družbe, ki nekritično sprejema literarne izdelke, obremenjene z vsemi značilnostmi trivialne literature. Ta “plaža” v sobivanju z “resno” umetnostjo je tema, ki je v svetovnem romanopisju aktualna ves čas in se v tem romanu razgrne zelo nazorno, vse pa je izpeljano v imenitnem literarnem slogu. Prevod tega vrhunskega romana dopolnjuje dosedanji v slovenščino prevedeni opus nobelovca.
Knjižno delo je izšlo v okviru knjižnega programa, ki ga v letu 2026 sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
NAKUP
Zbirka Zabavna knjižnica
Jože Snoj: Cincincin v spomin
Ilustrirala: Suzi Bricelj
Spremno besedo napisala: Zarika Snoj Verbovšek
Nova Snojeva zbirka združuje deset zgodb, izmed katerih dve doslej še neobjavljeni uokvirjata njegova različna že znana besedila za otroke, v vseh pa je kot skupni imenovalec bolj ali manj neposredno tematizirano vprašanje sočutja. Tisti, ki so pri Snoju še sposobni empatije, so najpogosteje otroci, saj so se z otroško zaupljivostjo, poštenostjo in ljubeznijo do vsega živega sposobni po svojih močeh zoperstaviti svetu, ki je, resnici na ljubo, daleč od kakršnegakoli ideala in setimentalne pravljičnosti. Čeprav so izbrane zgodbe slogovno in motivno različne, nekatere napisane kot samostojne pripovedi, druge kot kratke zgodbe, vključene v vsebinsko zaokrožene zbirke in tretje zgolj kot poglavje v celoviti pripovedi, jih vse druži pisateljev stil pisanja, ki ga je zaznamovala velika ljubezen do slovenskega jezika, njegove melodičnosti, ritmičnosti, skritih in prenesenih pomenov besed, kar si je prizadeval izraziti ne le v poeziji, temveč se je z jezikom pesniško poigraval tudi v prozi. Druga skupna točka vseh izbranih besedil pa je njihova osnovna ideja: izpostavljajo namreč za Snoja temeljno čustvo, sočutje, s pomočjo katerega lahko človek najde pravo pot skozi preizkušnje, ki mu jih prinaša življenje. V posameznih zgodbah, pisanih v skoraj 50-letnem obdobju, se seveda dogajalni časi in prostori močno razlikujejo, saj je Snoj vedno pisal iz svoje osebne prizadetosti nad trenutnimi življenjskimi okoliščinami, so pa vselej kljub avtorjevi močni želji po literarni stilizaciji sveta, ki se pogosto kaže tudi v uporabi fantastičnih in metafizičnih elementov, v svojem temelju realistično osnovani in jasno poantirani. Vendar Snojevo pisanje z bogatim in metaforičnim jezikom ni namenjeno le izbrancem. Zgodbe, iz katerih se zrcali globoka naklonjenost do narave, živali in soljudi, so namenjene in potrebne prav vsakomur, saj s svojimi globokimi poantami bogatijo naš duhovni svet. Prav to pa je tisto, česar med otroci, v njihovih družinah in v slovenskih šolah nikoli ne sme biti dovolj.
Knjižno delo bo izšlo v okviru knjižnega programa, ki ga v letu 2026 sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
V TISKU
Zbirka Odstiranja
Nada Šumi (ur.): Andrej Jemec, poet barvite luči
Zbornik prispevkov s simpozija ob 90-letnici akademika prof. Andreja Jemca predstavlja slikarjevo življenje in umetniško delo. Delo obsega razprave različnih poznavalcev njegovega bogatega opusa, ki kljub raznolikim slikarskim tehnikam, oblikam in načinom likovnega izraza ves čas izžareva skrito svetlobo. Kot je zapisal akad. prof. Milček Komelj: “Skozi metamorfoze nenehno utripajoče in spreminjajoče se narave želi Andrej Jemec poleteti kot pisan ustvarjalni metulj, ki pušča za sabo sled svojega živahnega poleta; ta sled pa ostaja na njegovih slikah živo navzoča kot njegov impulzivno dogajajoč se ustvarjalni proces. Na poti iz oceanskih vodovij neznanega kozmosa, kakršnega je sprva ugledal v njegovem prvotnem nastajanju, skozi bujnost, lepote, radosti in nesreče naravnega in človeškega sveta, na poti k soncu ali na cesti v nebo, kot je pomenljivo naslavljal svoje slike, se je skozi tihoto večnega molka ničkolikokrat zazrl tudi v zvezdno tkivo rimskih cest, kot bi se s svojim ustvarjalnim pogledom želel spremeniti v živo sled vsega, kar sploh lahko zaobjame človeški duh: v živo sled, v kateri je ohranjenih devet desetletij življenjske napetosti, poetične ubranosti in notranjega nemira. Ta Jemčev drhteč nemir mu kot nenehno pulziranje občutljivega srca utripa med harmonijami, zanosi in kontrasti, kakršni so se mu v mladosti prvič razkrili že kot nemir prvinskega spopadanja med svetlobo in temo, v katerem pri svetlem Jemcu kot znamenje njegove duhovne sproščenosti in ustvarjalne svobode vse do danes zmaguje sijoča luč.”
Knjižno delo bo izšlo s finančno podporo Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
V TISKU
Zbirka Razprave in eseji
Boštjan Marko Turk: Krst pri Savici: krščanska pesnitev o rojstvu slovenstva
Monografija reinterpretira Prešernovo pesnitev Krst pri Savici. V njej razlaga, kaj je njegov avtor v tistem času razmišljal in kako se je orientiral po smrti Matija Čopa. Knjiga upošteva duh časa, v katerem je živel France Prešeren v letih 1835 in 1836, ter opozarja, da je Krst pri Savici pesnitev, ki ima izrazito krščansko vsebino, ob njej pa močan državotvorni naboj. Prešeren je v njej sporočil, da smo Slovenci obstali, ker smo sprejeli krščanstvo. Nobeno ljudstvo v zgodnjem srednjem veku, ki ni sprejelo krščanstva, ni preživelo. Bogomila in Črtomir v tej perspektivi nista nobena poraženca, temveč nosilca nove civilizacije.
Knjižno delo bo izšlo v okviru knjižnega programa, ki ga v letu 2026 sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
V PRIPRAVI
Zbirka Naravoslovna knjižnica
Zvezdan Pirtošek: Od zvezdnega prahu do zavesti
Ilustrirala: Lara Oblak
Knjiga Od zvezdnega prahu do zavesti povzema dolgoletne raziskave, študije in izkušnje, ki jih je eden najbolj priznanih ter doma in v tujini uveljavljenih nevrologov dr. Zvezdan Pirtošek pridobil tako s svojim znanstveno-raziskovalnim delom na področju preučevanja možganov in njihovega delovanja kot tudi v vsakodnevni zdravniški praksi, še posebej pri delu z ljudmi, ki so jih prizadele različne stopnje in oblike demence.
Uvodoma prikaže skrivnostni svet možganov, njihove osrednje dele in funkcije, v nadaljevanju pa se osredotoča na vprašanje človekovega spomina, tako kratkoročnega kot dolgoročnega. Za zaključek povzema različne bolezni, ki prizadenejo normalno delovanje človeških možganov, še posebej izgubo spomina, kot popularno imenujemo demenco. Ukvarja se tudi z vprašanjem zavesti, ki je tesno prepletena in morda identična z možganskimi procesi. Pri tem osvetljuje možganske strukture in sisteme, ki tako zavest omogočajo in jo – na primer ob bolezenskih stanjih – lahko dramatično preoblikujejo ali celo izbrišejo. Dotakne se tudi razmišljanj, ki zavest iščejo onkraj nevrološkega.
Knjižno delo bo izšlo v okviru knjižnega programa, ki ga v letu 2026 sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Zbirka Razprave in eseji
Jelka Pšajd: Izročilo prazničnega leta: koledarske in delovne šege v Pomurju
Knjiga predstavlja specifiko navad in običajev na območju severno-vzhodnega dela Slovenije, kjer je ljudska duhovna kultura odraz več dejavnikov; krščanske vere, predkrščanskih elementov verovanja in ljudskega verovanja, ki je nastajalo ob razumevanju nadnaravnega, ter drugih socialnogospodarskih in zgodovinskih danosti. Pomurskega človeka je zaznamovala močna navezanost na zemljo in odvisnost od nje. V knjigi so predstavljene šege in verovanja v razponu enega koledarskega leta skozi štiri letne čase, veliko pozornost pa avtorica namenja lokalni raznolikosti ter spreminjanju šeg in navad v času. Gre za šege prazničnega koledarskega leta in delovne šege, za katere avtorica meni, da v prvi vrsti predstavljajo odnos človeka do narave in še vedno vzbujajo »občutek bližine kmečkih opravil in zemlje«. Izpostavlja tudi današnji vidik, ko šege postajajo, med drugim, prireditve in ‘priložnostne interpretacije’ v turistično komercialne namene, a hkrati poudarja, da so njihovo bistvo še vedno njihova vsebina in namen. Središče avtoričinega zanimanja so posamezni praznični dnevi, razlaga pa tudi pojme, ki se pojavljajo v povezavi s šegami ter različne okoliščine, ki so vplivale na njihov nastanek v določenem prostoru. Vključena so tudi pričevanja številnih prebivalcev iz območja Pomurja in njihovi spomini na različna praznovanja.
Knjižno delo bo izšlo v okviru knjižnega programa, ki ga v letu 2026 sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
V PRIPRAVI
Zbirka Zgodovina držav in narodov
Adam Zamoyski: Zgodovina Poljske
Prevedel: Matej Venier
Delo je celostni pregled poljske zgodovine od obdobja naselitve Slovanov do sodobnega časa. Avtor obdela bistvene zgodovinske dogodke in procese: nastanek srednjeveške države, širitev v obdobju zgodnjih pjastovskih kraljev, drobitev Poljske na kneževine, vnovično združitev pod Vladislavom Lokietkom, konflikt z redom tevtonskih vitezov, unijo z Velikokneževino Litvo, postopno vzpostavitev plemiške republike, vojne z moskovsko državo, turškim imperijem, kozaki in Švedi, obdobje anarhije in delitve Poljske, Napoleonove vojne in vstaje v 19. stoletju, rusko in prusko zatiranje, nastanek poljske republike in dogajanje med obema vojnama, tragedijo med drugo svetovno vojno in v obdobju sovjetske prevlade, nastanek sindikata Solidarnost, diktaturo generala Jaruzelskega, padec komunističnega režima ter prva desetletja tretje poljske republike. Podrobno analizira tudi kulturne procese in razvoj umetnosti: pokristjanjenje, reformacijo in protireformacijo, renesanso, razvoj plemiške demokracije in parlamentarizma, ustavno gibanje in umetnostni prerod v obdobju Stanislava Avgusta Poniatovskega, ideologijo sarmatstva, romantično gibanje, pozitivizem, prehod iz koncepta večnacionalne skupnosti v nacionalno homogeno državo. Delo sklene izjemno lucidna in pomenljiva interpretacija dogajanja po letu 1990.
Knjižno delo bo izšlo v okviru knjižnega programa, ki ga v letu 2026 sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
V PRIPRAVI
Zbirka Filozofska knjižnica
Giordano Bruno: Izgon zmagovite zveri / Kabala konja Pegaza
Prevedla in opombe napisala: Mojca Mihelič
Spremni besedi napisala: Marko Uršič in Lucija Stepančič
Giordano Bruno je dobro znan po svoji tragični usodi, pa tudi po svojem neverjetnem vizionarstvu. Predstavlja nam utelešenje velikega renesančnega učenjaka, popotnega meniha, predavatelja in prepirljivca, ob tem pa je bil tudi velik satirik. Ta stran njegove nadarjenosti je znana predvsem bralcem Izgona zmagovite zveri, Kabale konja Pegaza z dodatkom kilenskega osla, Pepelnične večerje ter komedije Svečar. Njegov smisel za humor je še vedno v senci obsodbe na smrt na grmadi – od mučenikov se pač ne pričakuje kakšne posebne šaljivosti. Renesansa pa od srednjega veka ni nasledila le brutalne tradicije javnih usmrtitev, temveč tudi veselo obliko ljubezni do spektakla in sploh do vsega, kar je hrupno in pretirano. Tudi za to obdobje je značilen robusten ljudski humor, že kar osupljivo direkten, ki pa je deloval povezovalno in sproščujoče, danes bi rekli terapevtsko za najširše občinstvo. »Karnevalsko občutenje sveta je globinska osnova renesančne literature,« ugotavlja Mihail M. Bahtin v svoji knjigi Ustvarjanje Françoisa Rabelaisa in ljudska kultura srednjega veka in renesanse. V primeru Giordana Bruna pa se pod norčevskimi preoblekami skriva resna kritika in drzne nove zamisli, ki so pogosto presegle dovoljeno mero norčevanja in so bile za razliko od smeha, ki je ulice in trge spreminjal v odprte in spontane komedijantske odre, odkrito subverzivne. Cerkev se je v tej vrtoglavi parodiji očitno prepoznala. Prepoznala pa je tudi nevarnost, ki jo je satira Brunovega tipa predstavljala za njeno avtoriteto in z njo povezane privilegije.
Knjižno delo bo izšlo v okviru knjižnega programa, ki ga v letu 2026 sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
V PRIPRAVI
Glasnik Slovenske matice za leto 2023, letnik XL
Uredili: Ignacija Fridl Jarc in Zarika Snoj Verbovšek
Slovenska matica od svoje ustanovitve izdaja društveno glasilo. Prvega z naslovom Koledar slovenski za navadno leto 1865 je uredil pisatelj Fran Levstik. Iz njega se je po letu 1867 razvil Letopis Matice slovenske. Danes je njegov naslednik Glasnik Slovenske matice. Glasnik z letnico 2023 vsebuje uvodne nagovore predsednika Slovenske matice dr. Aleša Gabriča ob različnih Matičinih dogodkih, prispevek predsednika Slovenske matice ob 160-letnici Matice Slovaške, poročila o Matičinih natečajih za mlade (filozofskem, naravoslovnem in pesniškem) in nagrajene prispevke natečajev ter številne podatke o delu društva v letu 2023, ki so predstavljeni v zapisnikih zborov članov ter izčrpnem Delovnem poročilu Slovenske matice za leto 2023 in Finančnem poročilu Slovenske matice za leto 2023. Glasnik zaključuje rubrika In memoriam, v kateri se s pieteto in hvaležnostjo spominjamo svoje drage članice in dragih članov, ki so se v letu 2023 za zmeraj poslovili.
V PRIPRAVI
Glasnik Slovenske matice za leto 2024, letnik XLI
Uredili: Ignacija Fridl Jarc in Zarika Snoj Verbovšek
Slovenska matica od svoje ustanovitve izdaja društveno glasilo. Prvega z naslovom Koledar slovenski za navadno leto 1865 je uredil pisatelj Fran Levstik. Iz njega se je po letu 1867 razvil Letopis Matice slovenske. Danes je njegov naslednik Glasnik Slovenske matice. Glasnik z letnico 2024 vsebuje uvodna nagovora predsednika Slovenske matice dr. Aleša Gabriča in predsednice Republike Slovenije Nataše Pirc Musar ter slaprof. dr. Milčka Komelja na Slavnostni akademiji ob 160-letnici Slovenske matice, ko so predsedniki Slovaške, Hrvaške, Srbske in Črnogorske matice s Slovensko matico oblikovali tudi predlog skupne izjave o jeziku. Sledijo poročila o Matičinih natečajih za mlade (filozofskem, naravoslovnem in pesniškem natečaju za dijake in študente ter natečaju za najboljšo pesem o domovini Sloveniji za osnovnošolce) in nagrajeni prispevki natečajev. Objavljeni so tudi prispevki z mednarodnega znanstvenega simpozija o Lojzetu Dolinarju in Momiru Korunoviću, nato pa številni podatki o delu društva v letu 2024, ki so predstavljeni v zapisnikih zbora članov ter izčrpnem Delovnem poročilu Slovenske matice za leto 2024 in Finančnem poročilu Slovenske matice za leto 2024, ki ju je pripravila tajnica-urednica Slovenske matice doc. dr. Ignacija Fridl Jarc. Glasnik zaključuje rubrika In memoriam, v kateri se s pieteto in hvaležnostjo spominjamo svojih dragih članic in članov, ki so se v letu 2024 za zmeraj poslovili.
V PRIPRAVI
MATIČINI DOGODKI
| Matičin projekt 21. 3.–31. 12. 2026 Novi komunikacijski pristopi za medgeneracijsko popularizacijo slovenske znanosti v najširši javnosti doma in v tujini Slovenska matica v letu 2026 izvaja projekt Novi komunikacijski pristopi za medgeneracijsko popularizacijo slovenske znanosti v najširši javnosti doma in v tujini v okviru razpisa Pilotni javni razpis za (so)financiranje aktivnosti popularizacije in komuniciranja znanosti v letu 2026. V okviru projekta bomo izvedli deset podaktivnosti. Mednje spadajo podkasti z avtorji znanstvenih knjig, pa tudi s slovenskimi znanstveniki, ki delujejo v zamejstvu in v tujini, ter pogovore s študenti in dijaki, ki so predhodno že sodelovali s Slovensko matico na različnih natečajih. Medgeneracijsko zastavljen projekt vključuje tudi donacije znanstvenih in strokovnih knjig slovenskim lektoratom in društvom po svetu, raziskovanje stanja slovenske znanstvene terminologije na različnih znanstvenih področjih, podnaslavljanje Matičinih znanstvenih predavanj in mednarodnih simpozijev, razširjanje znanstvenih in strokovnih e-knjig med Slovenci po svetu ter tudi projekt Oko in uho za slovenščino, v okviru katerega učenke in učenci osnovnih šol ter dijakinje in dijake srednjih šol v svojem družbenem okolju iščejo in zbirajo imena in nazive podjetij v angleškem ali drugih tujih jezikih, jih popisujejo ter pripravljajo sezname (ne)ustrezne rabe tujih jezikov v javnem prostoru. Preko Slovenske matice bodo podjetja opozorili o ustrezni rabi slovenskega jezika v javnem življenju, predvsem pa seznam odkritih slovenističnih jezikovnih zdrsov predali Službi za slovenski jezik pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije ter Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport s pobudo za ustrezno ukrepanje za zaščito slovenskega jezika. V mesecu novembru se nadaljuje snemanje podkastov z avtorji znanstvenih knjig pri Slovenski matici in priprava intervjujev s slovenskimi znanstveniki po svetu. Pripravili bomo podkaste še z dr. Sebastjanom Valentanom, prof. dr. Božidarjem Kantejem, prof. dr. Zvezdanom Pirtoškom, doc. dr. Sonjo Weiss, dr. Bogomilo Kravos in drugimi. Izvedbo projekta je finančno podprla Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS. Matičina predavanja Torek, 10. 11., ob 18. uri Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana Prof. dr. Zvezdan Pirtošek: Možgani v temi: Strah, anksioznost in iskanje notranjega miru Predavanje bo osvetlilo, kako možgani in telo ustvarjajo občutke strahu, zakaj nas pogosto bolj kot sedanjost vznemirja negotova prihodnost in kako se koristni obrambni mehanizmi lahko spremenijo v breme. Nevroznanstvena spoznanja bodo povezana s kliničnimi izkušnjami ter razmišljanji filozofov in pisateljev, ki so v tesnobi prepoznavali tudi temeljno vprašanje človeške svobode, končnosti in smisla. V zadnjem delu bo predavanje posvečeno iskanju notranjega miru: od sposobnosti možganov, da se ponovno naučijo varnosti, do pomena pozornosti, odnosov, telesa in strokovne pomoči. Osrednje vprašanje predavanja bo, ali notranji mir pomeni življenje brez strahu ali pa predvsem sposobnost, da kljub strahu in negotovosti ohranimo svobodo, dostojanstvo in pogum za življenje. Predavanje sodi v cikel, ki ga organizira Naravoslovno-tehniški odsek Slovenske matice. Izvedbo predavanja in posnetek je finančno podprla Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS. Matičina odprta vrata Četrtek, 5. 11., ob 18. uri Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana Predstavitev knjige Anti-Pirjevec ter pogovor z grofom Nikolajem Tolstojem Knjiga Igorja Omerze in Jožeta Dežmana Anti-Pirjevec nosi podnaslov Akademika površnost v znanosti! Na dogodku bo uvodoma predstavljen kratek film o knjigi v režiji Tomija Cegnarja. Film bo opremljen z angleškimi podnapisi. Sledil bo pogovor Jožeta Dežmana, direktorja Muzeja slovenske osamosvojitve, z znamenitim angleškim zgodovinarjem grofom Nikolajem Tolstojem. Dogodek organizira Muzej slovenske osamosvojitve. Četrtek, 12. 11., ob 11. uri Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana Pogovor o knjigi Andreja Kokota in ogled filma Ane Grilc Ko zori spomin Dokumentarni film Ko zori spomin si naslov in temo potovanja deli s knjigo Andreja Kokota (1996) in je nastal v režiji Ane Grilc. Vsebuje pričevanja mladih koroškoslovenskih umetnikov, tematizira spominsko kulturo na Zilji ter izpostavlja soočanje tretje generacije s spomini na nacistični pregon koroških Slovencev. Po predstavitvi knjige Andreja Kokota se bosta o filmu pogovarjali mag. Lidija Golc in režiserka Ana Grilc, sledil pa bo ogled filma. Dogodek soorganizirajo Avstrijski kulturni forum, Klub koroških Slovencev, Krščanska kulturna zveza, Slovenska prosvetna zveza in Slovenska matica. Izvedbo in posnetek dogodka je finančno podprl Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Ponedeljek, 16. 11., ob 11. uri Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana Predavanje uglednega diplomata, pravnika in zaslužnega profesorja dr. Ernesta Petriča Konture in možnosti bodočega svetovnega reda – pogled govorca na desetletja ukvarjanja z mednarodno in narodno manjšinsko problematiko, razvojem slovenske državnosti in zunanje politike V veliko čast nam je, da se je zaslužni prof. dr. Ernest Petrič odzval vabilu Društva slovensko-avstrijskega prijateljstva, da bo spregovoril o svoji izjemni življenjski poti, bogatih pravno znanstvenih, diplomatskih in državniških prispevkih ter svojih neomajnih etičnih stališčih in pogledih na mednarodno dogajanje. Z dolgoletnim znanstvenim, pedagoškim, diplomatskim in državotvornim delom je prof. dr. Ernest Petrič pomembno prispeval k razumevanju mednarodnih odnosov, uveljavljanju slovenske državnosti ter razvoju slovenske zunanje politike. Njegove bogate izkušnje in poglobljeno poznavanje svetovnih političnih procesov so dragoceno izhodišče za razmislek o izzivih sodobnega sveta in možnostih oblikovanja prihodnjega svetovnega reda. Prof. dr. Ernest Petrič bo v predavanju ob svoji 90-letnici na podlagi izkušenj dolgoletnega veleposlanika Republike Slovenije v Avstriji s posebnim poudarkom spregovoril o dobrih odnosih med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo ter o obojestranskih prizadevanjih za dobrobit slovenske narodne manjšine na Koroškem in drugod v Avstriji. Njegov osebni pogled na sodelovanje obeh držav bo dragocen prispevek k razumevanju pomena dobrososedskih odnosov, medsebojnega spoštovanja in skupne skrbi za slovensko narodno skupnost v Avstriji. Dogodek soorganizirata Slovenska matica in Društvo slovenskega avstrijskega prijateljstva. Izvedbo dogodka je finančno podprl Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Ponedeljek, 16. 11., ob 14. uri Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana Predstavitev zbornika Slovenski rod tod še živi Zbornik Slovenski rod tod še živi je izšel v lanskem letu ob 35-letnici delovanja Zveze Slovencev na Madžarskem (ZSM) in prinaša celovit in poglobljen pregled njenega delovanja ter življenja porabskih Slovencev. O zbirki se bodo pogovarjali urednik Franci Just, članica uredniškega odbora Marjana Sukič in Andrea Kovács, predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem. Sodelovala pa bo tudi mlada pevka Štefanija Dravecz. Dogodek soorganizirata Zveza Slovencev na Madžarskem in Slovenska matica. Izvedbo in posnetek dogodka je finančno podprl Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Torek, 24. 11., ob 11. uri Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana Dogodek Slovenščino do-živeti in ohraniti Krščanska kulturna zveza in Slovenska prosvetna zveza iz Celovca bosta predstavili digitalni projekt Slovenščino DO/ŽIVETI / Slowenisch ER/LEBEN z namenom prikazati njegova izhodišča in potek širši slovenski javnosti. Projekt je skupna iniciativa obeh osrednjih kulturnih organizacij na Koroškem. Na dogodku bo sodeloval tudi predstavnik Sveta slovenskih organizacij Furlanije Julijske krajine Sandro Quaglia. Dogodek soorganizirata Zavod Rodna Zemlja in Slovenska matica. Izvedbo in posnetek dogodka je delno finančno podprl Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Torek, 24. 11., ob 19. uri Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana Predstavitev novega prevoda Nikolaja Berdjajeva Dogodek bo postavil v ospredje nov prevod knjige Smisel ustvarjanja ruskega filozofa Nikolaja Berdjajeva, ki je izšel pri založbi KUD Logos. O knjigi se bodo pogovarjali prevajalka dela dr. Urška Zabukovec, pisec spremne besede Milosav Gudović in akademski slikar Jošt Snoj, ki bo tudi predstavil nekaj svojih slik. Pogovor bo moderiral doc. dr. Alen Albin Širca. Za glasbeno spremljavo pa bo poskrbel Boris Šinigoj. Dogodek organizira KUD Logos. Matičina knjižna potovanja Torek, 3. 11., ob 16.30 Mestni muzej Ljubljana, Gosposka ulica 15, Ljubljana Predstavitev romana Nataše Konc Lorenzutti Vse je postalo plamen Ob razstavi Liza Hribar (1913–1996), kiparka v Mestnem muzeju Ljubljana, ki prikazuje izbrana dela in ustvarjalno pot dolga leta zapostavljene umetnice Lize Hribar, bo potekala predstavitev romana Vse je postalo plamen, v katerem je v ospredju njena življenjska zgodba. Novo delo Nataše Konc Lorenzutti je izšlo v Matičini zbirki Knezova knjižnica. Presunljivo zgodbo o zapletenem času po drugi svetovni vojni, samoti, umetnosti in prijateljstvu na preizkušnji bosta v pogovoru z urednico knjige Zariko Snoj Verbovšek predstavili pisateljica Nataša Konc Lorenzutti in Angelika Hribar, hčerka Lize Hribar. Pripoved razkriva širše razsežnosti zahtevnega zgodovinskega obdobja in prepletenost osebnih, družinskih ter družbenih usod. Dogodek soorganizirata Mestni muzej Ljubljana in Slovenska matica. Dogodek je del programa literarnih prireditev, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije. Četrtek, 5. 11., ob 15.10 Cankarjev dom, 1. preddverje, oder Srečka Kosovela, Prešernova cesta 10, Ljubljana Predstavitev pesniške zbirke Petre Koršič Oslo v dlani Pesniško zbirko Oslo v dlani, ki je izšla v zbirki Mozaiki pri Slovenski matici v letu 2025, bosta v pogovoru in ob branju poezije predstavili pesnica Petra Koršič in Ema Terpin. Predstavitev bo potekala v sklopu Festivala poezije v Cankarjevem domu, ki ga organizira založba Beletrina in bo v Ljubljano privabil številne in raznolike pesniške glasove. Med potekom festivala bo tudi mogoče kupiti izbor knjig Slovenske matice. Dogodek je del programa literarnih prireditev, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije. Sreda, 18. 11., ob 18. uri Muzej novejše zgodovine Celje, Prešernova ulica 17, Celje Predstavitev romana Nataše Konc Lorenzutti Senca brez človeka in ogled filma Maje Weiss Zajeti v izviru V Muzeju novejše zgodovine Celje bo potekal večer posvečen Ivanu Acmanu mlajšemu, ki je bil med vojno vključen v nacistični rasni program Lebensborn. Spominski dogodek bo sestavljala projekcija dokumentarnega filma Maje Weiss Zajeti v izviru – Slovenski otroci Lebensborna, pri katerem je sodelovala kot avtorica in scenaristka tudi Nataša Konc Lorenzutti. Predstavili bosta tudi dokumentarni roman, ki je nastajal ob snemanju, Senca brez človeka, film v prozi in je izšel leta 2023 pri Slovenski Matici. Dogodek je del programa literarnih prireditev, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije. Sreda, 18. 11., ob 18. uri Pokrajinski muzej Maribor, Grajska kavarna, Grajska ulica 2, Maribor Predstavitev pesniške zbirke Marka Kravosa Kar in kar maj V Grajski kavarni Maribor bo potekalo srečanje dveh pesnikov in urednikov. Marko Kravos bo predstavil novo pesniško zbirko Kar in kar maj, ki je letos izšla pri Slovenski matici in zbirko Le besede z desne z leve, ki je izšla pri založbi Pivec. Svoje nove pesniške zbirke bo predstavil tudi Andrej Brvar. Z avtorjema se bo pogovarjala Darka Tancer Kajnih. Delo je izšlo v sozaložništvu Slovenske matice in Založništva tržaškega tiska. Dogodek soorganizirata Založba Pivec in Slovenska matica. Dogodek je del programa literarnih prireditev, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije. Petek, 27. 11., ob 9.45 Dvorana Smelt, Dunajska c. 160, Ljubljana Pogovor o knjigi Tine Bregant Vznemirljivo potovanje po razvijajočih se možganih V okviru dvodnevne strokovne konference Future in Motion 2026, ki je posvečena celostnemu telesnemu, čustvenemu, kognitivnemu in socialnemu razvoju otroka ter je namenjena staršem, vzgojiteljem, učiteljem, trenerjem, terapevtom in vsem, ki delajo z otroki in mladostniki, se bo z doc. dr. Tino Bregant, avtorico knjige Vznemirljivo potovanje po razvijajočih se možganih pogovarjala Zarika Snoj Verbovšek, urednica knjige pri Slovenski matici, kjer je delo izšlo leta 2024 in bilo v letu 2025 tudi ponatisnjeno. Več o konferenci. Dogodek soorganizirata Banjanje d.o.o. in Slovenska matica. Dogodek je del programa literarnih prireditev, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije. Sodelovanje z Maticami Četrtek, 5. 11., ob 10. uri Matica hrvatska, Matice hrvatske 2, Strossmayerov trg 4, Zagreb, Hrvaška Znanstveno-strokovno srečanje Prihodnost hrvaške jezikovne politike V palači Hrvaške akademije znanosti in umetnosti je v veliki dvorani v organizaciji Hrvaške akademije znanosti in umetnosti (njenega Odbora za normo hrvaškega knjižnega jezika), Matice hrvatske in Konzorcija evropske raziskovalne infrastrukture HR CLARIN potekalo znanstveno-strokovno srečanje o prihodnosti hrvaške jezikovne politike. Dogodka se je udeležil akad. izr. prof. dr. Milček Komelj kot podpredsednik Slovenske matice in član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. V pozdravnem nagovoru se je zahvalil za vabilo in na podlagi izkušenj obeh ustanov predstavil jezikovne probleme in jezikovno politiko na Slovenskem. Matici hrvaški je izročil tudi knjižni dar novejših izdanih del Slovenske matice. Izvedbo projekta je finančno podprla Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS. Četrtek, 5. 11., do petka 6. 11. Matica srbska, Ulica Matice srpske 1, Novi sad, Srbija Znanstveni posvet Dve stoletji Matice srbske Ob 200-letnici delovanja Matice srbske je v Novem Sadu potekal slavnostni znanstveni posvet, ki so se ga v udeležili prof. dr. Zvezdan Pirtošek, predsednik Slovenske matice, prof. ddr. Urška Perenič, vodja Odseka za slovenski jezik pri Slovenski matici, in Zarika Snoj Verbovšek, v. d. tajnice-urednice Slovenske matice. V prvem vsebinskem sklopu sta nastopila prof. dr. Zvezdan Pirtošek s prispevkom Razvoj naravoslovnih ved v okviru Slovenske matice s posebnim poudarkom na medicini in prof. ddr. Urška Perenič s prispevkom Arhivsko gradivo o sodelovanju med Slovensko matico in Matico srbsko. Matici srbski so izročili tudi knjižni dar novejših izdanih del Slovenske matice in akvarel akademskega slikarja Andreja Jemca. Izvedbo projekta je finančno podprla Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS. Matica na sejmih Ponedeljek, 23. 11., do nedelje, 29. 11. Gospodarsko razstavišče, Ljubljana Stojnica in dogodki Slovenske matice na 42. Slovenskem knjižnem sejmu Slovenska matica bo na knjižnem sejmu svoje knjige ponujala po sejemskih cenah na svoji stojnici, predstavila pa se bo tudi s tremi dogodki na treh sejemskih prizoriščih. Oder mladih Sreda, 25. 11., ob 9. uri Predstavitev knjige Jožeta Snoja Cincincin v spomin: sočutje v literaturi za otroke, več na spletni strani sejma Pogovorna postaja Petek, 27. 11., ob 9. uri Pesniški dialog Cvetke Bevc in Petre Koršič z moderatorko Tanjo Petrič: predstavitev pesniških zbirk Nabiralka kamnov in Oslo v dlani, več na spletni strani sejma Pisateljski oder Nedelja, 29. 11., ob 12. uri Pogovor o knjigi Tomaža Zwittra Astro: od teleskopa do podnebne krize, več na spletni strani sejma Projekt udeležbe založbe na Slovenskem knjižnem sejmu sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije. Drugo 23. 4.–06. 11. 2026 Projekt Primorci beremo V projekt Primorci beremo, ki letos že dvajseto leto poteka v primorskih knjižnicah in ki nagovarja bralce k branju sodobnih slovenskih avtorjev, je bil za leto 2026 uvrščen tudi roman Nataše Konc Lorenzutti Vse je postalo plamen, ki je izšel v Knezovi knjižnici pri Slovenski matici v letu 2025. Več o projektu in možnosti sodelovanja najdete na spletni strani projekta. |
Vsi dogodki v organizaciji Slovenske matice so za obiskovalce brezplačni, razen tistih, pri katerih je v napovedi navedeno drugače.
