V palači Hrvaške akademije znanosti in umetnosti je v veliki dvorani 5. in 6. novembra v organizaciji Hrvaške akademije znanosti in umetnosti (njenega Odbora za normo hrvaškega knjižnega jezika), Matice hrvatske in Konzorcija evropske raziskovalne infrastrukture HR CLARIN potekalo znanstveno-strokovno srečanje o prihodnosti hrvaške jezikovne politike.
Nanj sem bil povabljen kot član Slovenske akademije znanosti in umetnosti in kot podpredsednik Slovenske matice z izrecno željo organizatorjev, da iz delovnih izkušenj obeh ustanov predstavim jezikovne probleme in jezikovno politiko na Slovenskem. To sem storil skupaj s pozdravnim nagovorom, v katerem sem predsednika Matice hrvaške dr. Damirja Zorića in podpredsednika HAZU akademika Davorja Miličića in vse navzoče pozdravil v imenu obeh ustanov, v središču poslanstva katerih je skrb za slovenski jezik; nato pa sem razgrnil poglede na osrednja vprašanja, ki jih poznam kot član jezikovne komisije SAZU in odbora za slovenski jezik pri Slovenski matici, pa tudi iz vsakodnevnih izkušenj.
V nagovoru sem predstavil pomen slovenskega knjižnega jezika za Slovence in zgodovinska prizadevanja za enoten knjižni jezik ter zatem kritično nakazal pereča aktualna vprašanja, ki so se pokazala po državni osamosvojitvi, ko bi morala naša narodna samozavest narasti, a si Slovenci odtlej ogrožamo svoj jezik kar sami. To najbolj drastično kaže vdiranje angleščine v šole, kjer je tudi zaradi priseljenih Albancev pred nami izziv, kako naj ostaneta šola in Slovenija slovenska, predvsem pa sem osvetlil neprimerna prizadevanja za vpeljavo angleščine na slovenske univerze, ki potekajo pod pretvezo nujne internacionalizacije, v resnici pa zaradi podreditve kapitalu. V zvezi s tem sem predstavil izjavo SAZU o pravici slovenskih študentov do študija v slovenščini. Ponazoril sem tudi, kako nam kvarijo jezik ideološki pritiski, ki se v znamenju podpore teoriji spola mdr. kažejo v uvajanju podčrtaja za mnogospoljenje, in opozoril na nesmiselne tovrstne uredbe Filozofske fakultete. Posebej pa sem prikazal sodobne procese razkrajanja slovenskega jezika, kot je izginjanje zborne izreke v medijih, ter zborovalce seznanil z napovedano reorganizacijo šolstva, nakazal pa tudi vzroke za tako stanje.
Posebej sem predstavil delovanje jezikovne komisije pri SAZU z njenimi dosedanjimi javnimi izjavami, zlasti tudi zaplete pri nastajanju novega pravopisa 8.0, in spregovoril o naravi nasprotij med njegovimi pripravljalci na ZRC SAZU in jezikovno komisijo SAZU, ki predlog pravopisa v sedanji redakciji upravičeno zavrača, prav tako pa tudi aktivno sodelovanje Slovenske matice v tej razpravi in delo njenega Odseka za slovenski jezik.
Udeležence srečanja sem seznanil tudi s tem, da Ministrstvo za kulturo pripravlja nov zakon o slovenskem jeziku, in izrazil upanje, da bo jezikovne priročnike spet podredil ingerenci SAZU, tako kot je bilo doslej, ko jih je sprejemalo predsedstvo SAZU in kot je to urejeno tudi na Hrvaškem, ki nam je v skrbi za jezik lahko za zgled. Nazadnje pa sem nakazal tudi naše dosedanje kulturne povezave, izročilo »kajkavske« literature ter pomemben delež dopisnih članov SAZU iz Hrvaške.
Organizatorji srečanja so si močno želeli tovrstno informacijo o stanju v Sloveniji prav zaradi primerjave s stanjem na Hrvaškem in so zato poudarjali, da so za udeležbo predstavnika obeh slovenskih ustanov zelo hvaležni, tako zaradi informacij kot tudi zaradi vtisa, da sodelujejo s Slovenci, še posebno, ker so bili med navzočimi predstavniki vseh hrvaških univerz in številnih Matičinih podružnic iz vse države. Udeležba predstavnika Slovenske akademije znanosti in umetnosti in Slovenske matice pa je bila toliko bolj nujna, ker je prav istega dne v Beogradu potekalo praznovanje 200-letnice Matice srbske, ki se ga je udeležila delegacija Slovenske matice in bi bila neudeležba Slovencev v Zagrebu toliko bolj opazna. Hrvaška in srbska matica sta si namreč v konfliktih, ker Srbi štejejo pomembne pretekle hrvaške književnike za srbske. Zato, kolikor vem iz nekdanjih izkušenj, srbska in hrvaška matica med seboj ne sodelujeta, medtem ko Slovenska matica sodeluje z obema in že s tem deluje tudi povezovalno.
V pogovorih na srečanju in po njem smo ugotavljali, da nas tarejo podobna vprašanja, tudi Hrvatje so opozarjali na nevarnost podrejanja jezika angleščini, umetni inteligenci in podobno, vendar pa imajo sami mnogo močnejši aparat za jezikovno skrb, tako Matica hrvaška s svojimi številnimi »ogranjki« kot HAZU s svojim Odborom za normo hrvaškega knjižnega jezika HAZU, ki je za jezikovno normo odločilen in mu predseduje akademik Mislav Ježić. Nacionalni koordinator HR CLARIN-a prof. dr. Marko Tadić pa je tudi predsednik Sveta za hrvaški jezik. Matica hrvatska ima tudi delovno skupino za izdelavo načrta Zakona o hrvaškem jeziku. Nov zakon o hrvaškem jeziku namreč tako kot v Sloveniji zdaj pripravljajo tudi na Hrvaškem, vendar tam pri pripravi sodeluje dolga vrsta akademikov, pri nas pa ga pripravlja ministrica za kulturo, s katero so se nekateri od navzočih že srečali in si o njeni zavzetosti ustvarili lepo mnenje. Tudi na Hrvaškem obe ustanovi, Akademija in Matica, tesno sodelujeta in sta v marsičem kar dobesedno prepleteni, saj tudi številni hrvaški akademiki sodelujejo s hrvaško Matico ali so bili v njenem vodstvu.
Organizatorji posveta so izdali zbornik povzetkov vseh 18 referatov. Pred posvetom in med njim sem se srečal s podpredsednikom HAZU in predsednikom Matice hrvaške, intenziven pa je bil zlasti pogovor med kosilom s predsednikom Matice hrvaške dr. Zorićem in akademikom, članom umetniškega razreda HAZU Mirom Gavranom, ki sta si, med poudarjanjem, da izhajamo iz iste civilizacije, želela med slovenskimi in hrvaškimi ustanovami še več stikov, ki naj bi se izkazali v tematskih srečanjih in celo morebitnih skupnih pobudah, naslovljenih tudi na organe Evropske unije, kar je predlagal akademik Gavran. Ugotavljali smo sorodne probleme in skrbi, predsednik Matice hrvatske posebno nevarnost zaradi obsesije z umetno inteligenco, in izkazali zanimanje za kulturna vprašanja. Akademiku sem predstavil tudi ustroj naše Akademije in delovanje njenih razredov.
Organizatorjem sem prenesel vrsto knjig Slovenske matice, med njimi knjigo risb akademika Edvarda Ravnikarja, in knjigo akademika Marka Jesenška, ki jo je pravkar izdala SAZU. Slovenski akademiji znanosti in umetnosti sem hvaležen, ker mi je omogočila prevoz v Zagreb.
Akad. izr. prof. dr. Milček Komelj
