Prijazno vabljeni na predavanja s skupnim naslovom Mnenje o umetni inteligenci, ki bodo v četrtek, 8. oktobra 2026, ob 17. uri, v dvorani Slovenske matice (Kongresni trg 8/I, Ljubljana).
Dogodek bodo oblikovala štiri predavanja strokovnjakov s področja umetne inteligence, ki bodo na preprost način predstavila, kaj je umetna inteligenca, kako se vključuje v naša življenja, ter prikazala njene izzive in probleme.
Prof. dr. Matjaž Gams bo predstavil, kako hitro se meja med ozko umetno inteligenco, AGI in superinteligenco premika. Poseben poudarek bo tudi na praktičnih dosežkih. Prof. dr. Matej Avbelj se bo v svojem nagovoru osredotočil na ustavnopravne izzive umetne inteligence ter kako se spopasti z njimi.Konkretno bo izpostavilnekatere izmed njih ter nakazal možne rešitve. Prof. dr. Blaž Zupan bov svojem predavanju na kratko pojasnil, kaj sta strojno učenje in umetna inteligenca, ter pokazal, kako ta deluje. Predavanje prof. dr. Žiga Turka paboobravnavalo omejitve velikih jezikovnih modelov skozi temeljno vprašanje odnosa med jezikom, mišljenjem in stvarnostjo.
Prof. dr. Matjaž Gams: LLM ni malo boljše AI orodje. AGI še ni človeški um. SAI je rešitelj človeštva. Superinteligenca pa ni več znanstvena fantastika
Veliki jezikovni modeli niso več le izboljšano računalniško orodje. V nekaj letih so se razvili v sisteme, ki pišejo, programirajo, analizirajo dokumente, rešujejo zahtevne naloge, uporabljajo zunanja orodja in delujejo kot inteligentni pomočniki ter agenti. Na številnih informacijskih nalogah že dosegajo ali presegajo človeško raven, vendar AGI še ni enak človeškemu umu. Današnji sistemi namreč nimajo celotnega spektra človeškega razuma, zavesti, stabilne samoreference in drugih kognitivnih lastnosti. Predstavitev bo pokazala, kako hitro se meja med ozko umetno inteligenco, AGI in superinteligenco premika. Poseben poudarek bo na praktičnih dosežkih v medicini, znanosti, programiranju in izobraževanju. AI že pomaga pri odkrivanju zdravil, analizi medicinskih podatkov, iskanju novih algoritmov ter razvoju virtualnih strokovnih pomočnikov. Hkrati odpira vprašanja zanesljivosti, preverjanja rezultatov, človeške odgovornosti in pravilne uporabe. Osrednje sporočilo predstavitve je, da umetne inteligence ne smemo niti podcenjevati niti mistificirati. Je nova temeljna tehnologija, ki bo močno povečala sposobnosti posameznika in družbe. Ključno vprašanje zato ni več, ali jo bomo uporabljali, temveč kako hitro, kritično in odgovorno se bomo naučili jo uporabljati.
Prof. dr. Matjaž Gams je doktoriral iz računalniških znanosti na Univerzi v Ljubljani in je od leta 2011 redni profesor na Fakulteti za računalništvo in informatiko ter na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana, kjer predava predmete iz področij poslovne inteligence, kognitivnih znanosti, inteligentnih sistemov in agentov. Je vodja Odseka za inteligentne sisteme na Institutu »Jožef Stefan«. Bil je predsednik konference visokega šolstva in znanosti ter podpredsednik pri sindikatu SVIZ. V letih 2017–2022 je bil državni svetnik za raziskovalno dejavnost. Je (so)ustanovitelj Inženirske akademije Slovenije – IAS, SATENE, DKZ, SLAIS in ACM Slovenija. Je izvršni urednik Računalniškega slovarčka in revije Informatica ter predsednik OO konference Informacijska družba. V širši javnosti je znan po problematiziranju premajhne rodnosti Evropejcev, ki po njegovih izračunih vodi v hitro izumiranje manjših narodov, kot je slovenski. Na to temo je napisal poljudno knjigo Slovenci izumirajo (2015) in soorganiziral posvet »Kako preprečiti izumiranje slovenskega naroda?« v Državnem svetu. Na osnovi slednjega je leta 2019 izšla tudi Bela knjiga slovenske demografije, ki jo je souredil. Zastopa stališče, da so liberalizacija, izobrazba in druge pravice žensk ter krnjenje vloge družine v sodobnem globaliziranem svetu med glavnimi vzroki za nizko rodnost, kot rešitev pa med drugim predlaga izboljšanje izobrazbene strukture, prizadevanje za varnost na različnih področjih (na primer zaposlitvenem) in povečanje vloge družine, skladno s katoliškim naukom.
Prof. dr. Matej Avbelj: Ustavnopravni izzivi umetne inteligence ter kako se spopasti z njimi
O UI se pogosto razpravlja s tehnološkega, regulatornega ali utilitarnega vidika. Še bolj pomemben pa je konceptualni vidik, ki se ukvarja z vprašanjem, kaj razvoj UI pomeni za našo celokupno družbeno razumevanje in obstoj. Sodobne družbe so holistično urejene na ravni ustavnega prava. Ustava je temeljni pravni, politični in vrednostni akt. Z razvojem UI se pojavijo temeljne družbene spremembe, tako na ravni prostora, moči kot tudi družbenih akterjev. Neizbežne pa so tudi ustavnopravne posledice. V svojem nagovoru bo dr. Avbelj izpostavil nekatere izmed njih ter nakazal možne rešitve.
Prof. dr. Matej Avbelj je profesor za evropsko pravo in predstojnik Centra za ustavnost in umetno inteligenco na Novi univerzi. Po diplomi na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani je magistriral na NYU School of Law v New Yorku ter doktoriral na Evropskem univerzitetnem inštitutu (EUI) v Firencah. Dr. Avbelj je bil prejemnik številnih prestižnih mednarodnih štipendij in je predaval na mnogih tujih univerzah tako v Evropi kot v ZDA. Bil je tudi predstojnik katedre za evropsko pravo, v okviru katere je vodil projekt Jean Monnet Chair, ki mu ga je podelila Evropska komisija. Pri vodilnih domačih in tujih založbah je dr. Avbelj objavil številna znanstvena dela s področja prava EU, ustavnega prava, pravne teorije in varovanja človekovih pravic. Ves čas je tudi raziskovalno aktiven, saj je bodisi vodil bodisi sodeloval kot raziskovalec pri več domačih in tujih znanstveno-raziskovalnih projektih. Ukvarja se tudi s svetovanjem na področju prava EU, ustavnega prava in človekovih pravic. Celotna njegova bibliografija obsega več kot 800 del. Leta 2025 je bil izvoljen za člana Evropske akademije znanosti in umetnosti, deluje pa tudi kot član upravnega odbora Evropske agencije za temeljne pravice na Dunaju in vodi Platformo Sodelovanja.
Prof. dr. Blaž Zupan: Umetno inteligenco uporabljamo. Jo tudi razumemo?
Umetna inteligenca postaja ena ključnih tehnologij našega časa, vendar o njej in o tem, kako deluje, večina ljudi ve presenetljivo malo. Slovensko šolstvo podatkovno pismenost in strojno učenje, ki sta med temelji sodobne umetne inteligence, še vedno pušča ob strani. V predavanju bo prof. Zupan pojasnil, kaj sta strojno učenje in umetna inteligenca in pokazal, da je njune osnovne koncepte mogoče razložiti že zelo zgodaj, na primer v osnovni šoli. Razumevanje teh računalniških tehnologij je namreč pomembno za vse generacije. Predavanje bo predstavilo, kaj bi lahko v Sloveniji na različnih stopnjah izobraževanja naredili drugače, pa tudi zahtevno vprašanje, zakaj se pri nas na področju šolstva, kljub številnim strategijam, projektom in razpravam v zadnjih letih ni naredilo ničesar.
Prof. dr. Blaž Zupan je profesor na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani ter gostujoči profesor na Baylor College of Medicine v Houstonu, kjer poučuje o umetni inteligenci, strojnem učenju in podatkovnih vedah. Njegovo raziskovalno delo je usmerjeno predvsem v razlaganje umetne inteligence, strojno učenje in povezovanje teh pristopov z vizualno analitiko podatkov. Vodi Laboratorij za bioinformatiko na Univerzi v Ljubljani, ki med drugim razvija Orange (https://orangedatamining.com), mednarodno uveljavljeno odprtokodno orodje za strojno učenje in podatkovno analitiko, ter izobraževalne vsebine Pumice (https://pumice.si), namenjene uvajanju podatkovne pismenosti, strojnega učenja in umetne inteligence v šole. Ukvarja se tudi s poučevanjem neračunalničarjev ter z razvojem praktičnih in intuitivnih načinov, kako približati umetno inteligenco širši javnosti.
Prof. dr. Žiga Turk: Omejitve velikih jezikovnih modelov skozi temeljno vprašanje odnosa med jezikom, mišljenjem in stvarnostjo
Predavanje obravnava omejitve velikih jezikovnih modelov skozi temeljno vprašanje odnosa med jezikom, mišljenjem in stvarnostjo. Zahodna tradicija, od Aristotelovega razmerja med stvarjo, pojmom in znakom do sodobne semiotike, opozarja, da besede niso stvari, da misli niso besede in da je med simbolnim zapisom ter svetom, ali mislijo, pomen. Sorodno vprašanje najdemo v kitajski filozofiji: daoistična tradicija npr. opozarja na meje jezika pri zajemanju stvarnosti. Veliki jezikovni modeli so zato posebej zanimivi, ker izjemno učinkovito operirajo predvsem na strani znakov. Iz statističnih razmerij v jeziku rekonstruirajo presenetljivo bogate konceptualne strukture, vendar nimajo neposrednega izkustvenega odnosa do fizične stvarnosti niti do mišljenja, še posebej abstraktnega. Od tod izvirajo njihove epistemološke in ontološke omejitve: kaj model lahko ve o svetu, kaj pravzaprav predstavlja in v kolikšni meri njegovi pojmi ustrezajo stvarem, o katerih govori. Te omejitve postanejo posebej pomembne pri inženirskem načrtovanju. Inženirstvo zahteva povezovanje abstraktnih modelov s fizičnim svetom, upoštevanje omejitev, naslanjanje na teorije, preverjanje posledic ter iterativno popravljanje rešitev. Osrednje vprašanje za prihodnost inženirskega načrtovanja zato postaja, kako oblikovati sisteme, ki presežejo statistično manipuliranje simbolov in vzpostavijo odnos do drugih ogljišč semiotičnega trikotnika.
Prof. dr. Žiga Turk je redni profesor na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, prodekan za področje kakovosti in razvoja ter vodja programske skupine Gradbeništvo. Je univerzitetni diplomirani inženir gradbeništva, magister računalništva in informatike ter doktor tehniških znanosti na Univerzi v Ljubljani. Poleg akademskih ima tudi nekaj političnih izkušenj, saj je bil dvakrat minister v Vladi Republike Slovenije. Zanima ga gradbena informatika, upravljanje z gradbenimi informacijami, računalniško integrirana graditev in nekatere s tem povezane teme iz tehnologije (internet, BIM) in filozofije (ontologija, računalniška predstavljivost sveta). Ukvarja se tudi z modernimi oblikami poučevanja (projektno, na daljavo), prenosa znanja (odprto objavljanje), znanostjo interneta (internet science) in odgovornim raziskovanjem. Napisal je preko 150 znanstvenih člankov in še sodeluje v uredništvih treh mednarodnih znanstvenih revij. Poleg tega je sodeloval pri številnih domačih in mednarodnih raziskovalnih projektih, dva večja EU projekta je tudi koordiniral. V Sloveniji se ga starejša generacija računalničarjev spomni kot soustanovitelja (1984) in sourednika (do 1987) revije Moj mikro in pionirja svetovnega spleta v Sloveniji (1993). Njegova najbolj odmevna praktična izdelka sta Virtual Shareware Library (danes shareware.com) in orodje za izdelavo zbirk podatkov Woda. Aktivno bloga in tvita. V letih 2007–2008 je bil minister za razvoj v Vladi republike Slovenije, 2008–2010 je bil generalni sekretar Skupine za razmislek o prihodnosti Evropske Unije, ki jo je vodil Felipe Gonzalez, 2010–2011 je vodil ekspertno skupino o prihodnosti evropskih akademskih omrežij in 2012–2013 je bil minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport v Vladi republike Slovenije.
Pridržujemo si pravico do spremembe programa. Informacije o dogodku lahko preverite na spletni strani Slovenske matice ali nas pokličete na 01 422 43 45.
