Posebej se je posvečala slovenskemu kiparstvu 19. in začetka 20. stoletja, predvsem: spomeniški, nagrobni in arhitekturni plastiki, delu slovenskih in tujih kiparjev na Slovenskem, vplivu dunajskega umetnostnega okolja, podobarskim delavnicam in manj aziskanim kiparskim ustvarjalcem.
Bila je tudi izredna profesorica za zgodovino umetnosti na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani.
Med njenimi pomembnejšimi deli je razprava Spomeniki 19. stoletja na Slovenskem (1992), objavljena v reviji Kronika.
Bila je poročena z umetnostnim zgodovinarjem in muzealcem Iztokom Durjavo, dolgoletnim kustosom in direktorjem Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije.
