V svojih znanstvenih delih je raziskovala predvsem ustvarjanje Franceta Prešerna, Ivana Cankarja, Srečka Kosovela in drugih slovenskih pisateljev ter kulturne povezave med slovensko in italijansko književnostjo.
Med njenimi pomembnejšimi deli so Na pretoku dveh literatur (1992), Dvoje izvirov slovenske književnosti (1997) in Tržaški zapisi (1997).
Je sestra zgodovinarja Jožeta Pirjevca in vdova literarnega zgodovinarja Borisa Paternuja. Za svoje kulturno in znanstveno delo je prejela več priznanj, med njimi Red za zasluge Republike Slovenije leta 2012 in nagrado Vstajenje za življenjsko delo leta 2015.
