Gimnazijo je dokončal v Celju, na Filozofski fakulteti v Ljubljani je diplomiral iz romanistike in primerjalne književnosti ter etnologije. Poučeval je na gimnazijah v Kranju, Ljubljani in Novem mestu. Od 1954 je bil znanstveni sodelavec, nazadnje znanstveni svetnik v Inštitutu za slovensko narodopisje pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, kjer je doktoriral, po osamosvojitvi inštitutov je služboval v Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU in vodil sekcijo za ljudske šege in gledališče do 1978, ko se je upokojil.
Začel je z raziskovanjem ljudskega gledališča pri Slovencih. Objavil in komentiral je Tri kraljevske igre in kolede na Slovenskem (1951) ter interpretativno naravnano Duhovno dramo kot trinajsti zvezek Literarnega leksikona (1981) in Koledniško dramatiko slovenskega baroka (1986).
Več študij o šegah in običajih je objavil v mednarodnih revijah in zbornikih, npr. La Segavecchia con particolare riguardo si suoi aspetti sloveni (1960), Adonisgärtlein Sloweniens (1961), Der Weihnachtsblock bei den Slowenen (1961) in druge. Sintezo tovrstnih raziskav predstavlja Praznično leto Slovencev v štirih knjigah in dveh izdajah (1971, 1989) ter nemška različica monografije Das Jahresbrauchtum der Slowenen (1996), ki prikazuje nastanek in pomen šeg v življenju našega naroda ter njihove vzporednice pri drugih indoevropskih ljudstvih.
Tretje področje Kuretovega raziskovalnega dela zajema preučevanje slovenskih ljudskih mask. Ob vrsti teh študij kaže omeniti obsežno publikacijo Maske slovenskih pokrajin (1984). Pred njeno objavo so se doma in na tujem sprožile številne razprave o tematiki, ki jih je spodbudila ta njegova zgodnja tipološko zasnovana, na Dunaju objavljena razprava Aus der Maskenwelt der Slowenen (1955).
Poleg Kuretovega zanimanja za jaslice, lutkarstvo, etnološki film in pravljice sodi v posebno kategorijo njegove dejavnosti tudi objavljanje narodopisnega gradiva. V zadnjem desetletju je za objavo pripravil štiri snopiče topografije Slovensko Štajersko pred marčno revolucijo 1848. Gre za pravo zakladnico krajepisnih podatkov, ki jih je v 19. stoletju zbrala anketna komisija avstrijskega nadvojvode Janeza in njegovega tajnika Georga Götha. Podatki nudijo vpogled v gospodarsko, socialno, politično in versko zgodovino, razkrivajo pa tudi narodni značaj naših rojakov na slovenskem Štajerskem pred sto sedemdesetimi in več leti.
Kuret je bil pobudnik za ustanovitev in urednik zbornika Traditiones, sourednik več slovenskih in tujih strokovnih revij ter slovenski predstavnik v uredništvu mednarodne etnološke revije Demos, ki jo je izdajala Akademija znanosti Nemške demokratične republike v Berlinu.
Bil je član Société Internationale d’Éthnologie et Folklore v Parizu in dopisni član Commission Royale Belge de Folkore v Bruxellesu.
Bibliografija njegovih objav je uvrščena v zbornik Čar izročila (ured. Ingrid Slavec Gradišnik, 2008, str. 215–271).
