November je mesec, v katerem vsako leto odpre svoja vrata Slovenski knjižni sejem, nedvomno največji praznik slovenske knjige. Tudi tokrat bo potekal na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani (Dunajska cesta 18).
V ponedeljek, 20. 11. 2023, bo ob 18. uri uradno odprtje 39. Slovenskega knjižnega sejma. Od 21. 11. do vključno 26. 11. 2022 boste prodajno razstavni prostor Slovenske matice našli v Dvorani Kupola A.
Vljudno vabljeni, da nas obiščete.
V času sejma bodo knjige Slovenske matice na spletnem naslovu https://www.slovenska-matica.si/kategorija-izdelka/vse-knjige/ na voljo s popustom.
V okviru sejma načrtujemo tudi dva dogodka, na katerih bomo predstavili knjige Slovenske matice.
Videnja prostorov in védenja o času
Pisateljski oder, sobota, 25. 11. 2023, ob 11. uri
Predstavili bomo dve najnovejši deli, ki sta izšli pri Slovenski matici: avtobiografijo Moj Trst dr. Bogomile Kravos ter Videnja in védenja prof. dr. Denisa Poniža. Dr. Bogomila Kravos bo razkrila svoje živahne, iskrive, pa tudi trpke spomine na otroška leta in čas svojega odraščanja, z nami pa bo delila tudi izkušnjo o tem, kaj pomeni biti slovenska Tržačanka danes. V pogovoru s tajnico-urednico Slovenske matice dr. Ignacijo Fridl Jarc se bo ozrla tudi k stanju družbe, kulture in slovenstva v matični domovini, kakor ga v svoji esejistični zbirki razkrinkuje dr. Denis Poniž in se v duhu njegovih esejev spraševali o smiselnosti Rousseaujevega klica “Nazaj k naravi!”.
O trpljenju otrok v vojnah
Pisateljski oder, nedelja, 26. 11. 2023, ob 11. uri
Najhujše žrtve vsake vojne so otroci, nedolžne žrtve norosti odraslih. O tem pripoveduje Nataša Konc Lorenzutti v svojem najnovejšem romanu Senca brez človeka, ki govori o ukradenih slovenskih otrocih med drugo svetovno vojno. Predstavila bo, kako je knjiga nastajala in kakšno sporočilo prinaša sodobnemu človeku, v pogovoru z njo pa bo tajnica-urednica Slovenske matice dr. Ignacija Fridl Jarc njen dokumentarni roman primerjala z avtobiografijo madžarsko-francoske avtorice Christine Arnothy Imam petnajst let in nočem umreti o trpljenju deklice v okupirani Budimpešti, ki jo je za Slovensko matico prevedel Marjan Poljanec.