JANUARSKI UVODNIK
Januar, mesec, ki na vrhuncu zime in mraza z rojstvom novega leta vselej prinaša svetlo upanje, na Slovenski matici kaže tudi svojo janusovsko podobo veselja in žalosti.
Globoko nas je pretresla vest, da se je od nas poslovil dragi in spoštovani znanstvenik humanist, mednarodno cenjeni krasoslovec akademik prof. dr. Andrej Kranjc, med letoma 2014 in 2018 tudi podpredsednik Upravnega odbora Slovenske matice. Spomin nanj bomo počastili na žalni seji v naši dvorani na Kongresnem trgu 8 v Ljubljani v petek, 27. januarja 2023, ob 11. uri.
Na drugi strani je leto 2023 že na svojem začetku Slovensko matico tudi pomembno obdarilo. Narodna in univerzitetna knjižnica je namreč prepoznala vlogo, pomen in tradicijo Slovenske matice za ohranjanje slovenske pisne kulturne dediščine, saj nam je podelila Trubarjevo priznanje za leto 2022, ki imenitno potrjuje vseslovenski pomen naše najstarejše posvetne kulturne ustanove. Priznanje izkazuje odgovornost naše ustanove do dragocenih rokopisov umetniških, znanstvenih in strokovnih del vrhunskih slovenskih avtorjev, ki jih je vrsta v hrambo Narodne in univerzitetne knjižnice prešla sredi dvajsetih let prejšnjega stoletja, tradicijo pa je leta 2014 nadaljeval tedanji tajnik-urednik, pisatelj akademik Drago Jančar s predajo obsežnega založniškega arhiva in v letu 2022 sedanje vodstvo še z dodatnim pomembnim gradivom in redkostmi, tako da so dragoceni izvirniki zdaj v varni oskrbi in na voljo vsej slovenski strokovni in splošni javnosti. Zato dovolite, da januarski uvodnik začnem z besedami iz utemeljitve za Trubarjevo priznanje:
»Sodelovanje med Narodno in univerzitetno knjižnico in Slovensko matico ima že dolgo in vsebinsko bogato zgodovino. Obe instituciji štejeta med najstarejše kulturne ustanove na slovenskih tleh. Veseli smo, da se plemenita tradicija skrbi za slovensko kulturo nadaljuje in da se naloge obeh ustanov komplementarno prepletajo tudi danes.
Ravno Slovenska matica je ob Študijski (prej Licejski) knjižnici, predhodnici NUK, začela namensko zbirati pisno kulturno dediščino ter rokopise slovenskih književnikov. Že kmalu po ustanovitvi Slovenske matice leta 1864 je njen prvi tajnik postal Fran Levstik, ki je bil kasneje imenovan tudi za skriptorja Študijske knjižnice. Levstik si je v soglasju z »očetom naroda« in poznejšim predsednikom Slovenske matice Janezom Bleiweisom zastavil pomembno nalogo: začel je urejati in objavljati izbrane spise slovenskih književnikov, leta 1869 Valentina Vodnika. Leta 1870 je Slovenska matica izdala dela Jovana Vesela Koseskega, kasneje pa Štrekljeve Slovenske narodne pesmi v štirih zvezkih. Sredi dvajsetih let 20. stoletja se je velik del tega rokopisnega gradiva kot dar Slovenske matice preselil v Rokopisno zbirko NUK.
V začetku leta 2014 je NUK na pobudo Slovenske matice, katere tajnik je bil tedaj Drago Jančar, prevzela obsežen založniški arhiv iz obdobja 1945–2001. V letu 2014 je bila ob 150-letnici ustanovitve Slovenske matice v NUK odprta razstava, na kateri smo prikazali celotno delovanje ustanove od začetkov naprej in ob tem izpostavili tudi od nje pridobljeno rokopisno in dokumentacijsko gradivo. Založniški arhiv Slovenske matice, ki obsega skupaj 10 tekočih metrov gradiva, je že lepo urejen, v celoti katalogiziran ter primerno shranjen v posebnih brezkislinskih mapah. Kot priča pestre izdajateljske dejavnosti in pomemben zgodovinski vir že služi za raziskave slovenske kulture v 20. stoletju.
Omenjenemu gradivu se je pred kratkim pridružilo še devet kartonov novega gradiva iz arhiva Slovenske matice, ki še ni popolnoma urejeno, skriva pa nekaj izrazitih biserov slovenske besede, med drugim štiri zvezke rokopisa s področja toponomije dežele Štajerske izpod peresa škofa in književnika Antona Martina Slomška ter v celoti ohranjen rokopis romana Novo življenje našega najpomembnejšega pisatelja Ivana Cankarja, ki je sicer v knjižni obliki izšel v založbi Slovenske matice leta 1908. Poleg zanimive društvene korespondence, ki so jo podpisali predsedniki in dejavni člani Slovenske matice od Janeza Bleiweisa do Ivana Grafenauerja, vsebuje arhiv še bogato literarno zapuščino koroškega pesnika Frana Ellerja ter precej originalnih tipkopisov s področja književnosti in slovenske kulturne zgodovine. Mednje spadajo tako romani iz obdobja modernizma kot številne znanstvene razprave in prevodi klasičnih del s področja filozofije.
Medsebojno sodelovanje ustvarja boljši svet in nas človeško in intelektualno bogati. S to sklepno mislijo se v NUK zahvaljujemo Slovenski matici ter ji podeljujemo Trubarjevo priznanje za njen velik in trajen prispevek k ohranjanju in varovanju slovenske pisne kulturne dediščine.«
Naš prireditveni program v januarju je na prvi pogled precej manj bogat kot decembrski. A to nikakor ne pomeni, da je Slovenska matica v tem času mirovala. Svojo delovno vnemo smo usmerili predvsem v zaključevanje leta 2022 in načrtovanje novega, ki je pred kratkim prestopilo svoj prag. Četudi je v naših prostorih prevladovalo nekakšno prireditveno zatišje, je bilo delovno vzdušje enako živahno kot vse druge mesece.
V decembru je Upravni odbor Slovenske matice potrdil Letni delovni načrt za 2023, ki predvideva izdajo 26 tiskanih publikacij, 5 elektronskih knjig ter izvedbo več kot 100 različnih prireditev. Leto bo še posebej bogato zaradi obletnic številnih uglednih slovenskih kulturnikov in znanstvenikov, med njimi se bomo že takoj v začetku meseca februarja posvetili 100-letnici rojstva pravnika in politika prof. dr. Franceta Bučarja, v maju in septembru pa bo naša pozornost veljala 250-letnici smrti čebelarja Antona Janše. Slovenska matica bo sodelovala tudi pri dogodkih, posvečenih 100-letnici smrti pisatelja, pravnika in politika, med letoma 1918 in 1920 tudi predsednika Slovenske matice dr. Ivana Tavčarja. S posveti ali na simpozijski ravni se bomo spomnili še 100-letnice rojstva geografa akademika prof. dr. Ivana Gamsa, pa tudi 100-letnice ustanovitve Higienskega zavoda v Ljubljani. Nadaljevali bomo s sklopom naših prireditev Matica pod zvezdami, Matičina knjižna gostovanja in Matičina čezmejna potovanja, ki se jim bosta predvidoma letos pridružila še dva nova sklopa – Matica za mlade in Matica za Slovenke in Slovence po svetu. Nikakor nazadnje pa bomo v okviru predavanj, ki jih skrbno pripravlja naš Naravoslovno-tehniški odsek, še naprej mesečno gostili nauglednejše slovenske naravoslovce. S finančno podporo podjetja Krka naj bi oživel tudi Zbornik za naravoslovje in tehniko, ki ga je Matica nekoč že izdajala.
V okviru knjižnega programa načrtujemo izdajo treh filozofskih knjig (Marthe Nussbaum, prof. dr. Andreja Uleta in Latinskih pridig mojstra Eckharta). V knjižni zbirki Spomini in srečanja se bomo posvetili violinistu Dejanu Bravničarju, ob čigar peti obletnici smrti je predsednica Glasbene matice Veronika Brvar napisala biografijo o njegovem življenju in delu. S prof. ddr. Natašo Golob se dogovarjamo za zelo obsežno in dragoceno monografijo o srednjeveški bralni in knjižni kulturi v slovenskem prostoru. K sodelovanju pa smo prvič povabili tudi pisatelja Ferija Lainščka, s katerim želimo obnoviti Matičino nekdanjo knjižno zbirko za mlade Zabavna knjižnica, in pisateljico Natašo Konc Lorenzutti, ki se bo v svojem dokumentarnem pričevanjskem romanu posvetila tragični usodi otrok v okviru nacističnega programa Lebensborn. Z zbirko esejev bomo počastili 75-letnico dramaturga in literarnega zgodovinarja prof. dr. Denisa Poniža. Med naravoslovnimi deli pa bodo izšli eseji o gozdu pred desetimi leti preminulega profesorja gozdarstva dr. Boštjana Anka, ki jih ureja dr. Peter Skoberne. Načrtujemo še izdajo novih dramskih prevodov v okviru naše zbirke Vezana beseda ter vrsto zbornikov s posvetov in simpozijev, ki so v organizaciji ali soorganizaciji Slovenske matice potekali v preteklem letu (filozofski simpozij Vzdržati različnost, posvet o prof. dr. Vojeslavu Moletu, mednarodni simpozij o Juriju Slatkonji in simpozij o Borisu Pahorju). Med zamejci velja izpostaviti knjižno sodelovanje z raziskovalko slovenske kulture med tržaškimi Slovenci dr. Bogomilo Kravos in avtorjem znanstvenih raziskav o zamejcih v Italiji dr. Milanom Bufonom.
Cilja v letu 2023 sta predvsem dva – vrata Slovenske matice še bolj na široko odpreti mladim ter Slovenkam in Slovencem, ki prebivajo na različnih geografskih koordinatah naše države in sveta. Samo tako bomo lahko ponesli mednje sporočilo o dragocenosti in bogastvu slovenskega jezika, besede, kulture in naroda, kar je od nekdaj bilo Matičino osrednje poslanstvo. Za mlade bomo ob praznovanju 159-letnice Slovenske matice letos razpisali kar dva natečaja, in sicer ob zaključku prevajanja Plotinovih Zbranih spisov natečaj za filozofski esej na temo Pot k Resnici in Dobremu, ki bo v času vojne na evropskih tleh odstrl vprašanje iskanja Dobrega in Resnice v sodobnem času ter ohranjanja empatije med ljudmi. Prvič pa bomo razpisali tudi natečaj za najboljša naravoslovna predavanja mladih na temo Narava in človek.
Načrtov pa je še mnogo – o njih vas bomo sproti obveščali v naših novičnikih in vabilih. Vedno pa ste toplo vabljeni, da s svojimi predlogi pomagate izboljševati in širiti naš program.
Dr. Ignacija Fridl Jarc
tajnica-urednica Slovenske matice
MATIČINI DOGODKI
Žalna seja
Petek, 27. 1. 2023, ob 11.00
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8, Ljubljana
In memoriam akademik prof. dr. Andrej Kranjc (1943–2023)
Z žalno sejo bomo počastili spomin na našega dragega, spoštovanega člana, podpredsednika Upravnega odbora Slovenske matice v letih od 2014 do 2018 akademika prof. dr. Andreja Kranjca.
Matičini novinarski konferenci
Torek, 10. 1. 2023, ob 11.00
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8, Ljubljana
Predstavitve najnovejših knjig Slovenske matice
Na novinarski konferenci smo predstavili celovito slikarsko monografijo akademika prof. Andreja Jemca, Slike, avtobiografijo Aleksandra Bassina Obris mojega časa, zbirko pisem med aleksandrinko in njenim možem Ljubezen na daljavo, ki jo je uredila akademikinja prof. ddr. Marija Stanonik, zbornik prispevkov Slovenski mediji v Italiji nekoč in danes, ki ga je uredila Nadia Roncelli, ter prevod treh Molièrovih dram Šola za žene, Kritika šole za žene in Improvizacije v Versaillesu, ki jih je prevedel Aleš Berger.
Na tiskovni konferenci so sodelovali akademik prof. Andrej Jemec, Aleksander Bassin, akademikinja prof. ddr. Marija Stanonik, Nadia Roncelli in prof. Janez Pipan, avtor spremne študije k Molièrovim dramam.
Torek, 31. 1. 2023, ob 11.00
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8, Ljubljana
Predstavitve najnovejših knjig Slovenske matice
Na novinarski konferenci bomo predstavili sklop Matičinih najnovejših knjig s področja družbene zgodovine. Prof. dr. Dimitrij Rupel bo predstavil svoje najnovejšo delo Podobe iz resničnosti, v katerih s številnimi dragocenimi dokumenti prikazuje obdobje slovenskega osamosvajanja in čas po njem, objavljena pa je tudi korespondenca z nedavno preminulim Borutom Trekmanom. Izr. prof. dr. Sašo Jerše bo spregovoril o svoji raziskavi Sociodiceja predmoderne, v kateri se na osnovi analize likovnega gradiva ukvarja z vprašanjem družbenega smisla v poznem srednjem in zgodnjem novem veku. Predsednik Slovenske matice dr. Aleš Gabrič pa bo kot urednik zbirke Odstiranja predstavil zbornik s posveta ob 200-letnici Ljubljanskega kongresa z naslovom Kongres po kongresu, ki ga je uredil dr. Gregor Antoličič.
Matičina knjižna potovanja
Četrtek, 26. 1., ob 10.45
Prva gimnazija Maribor, Trg generala Maistra 1, Maribor
Predavanje o zgodovinarju Titu Liviju in njegovem delu Od ustanovitve mesta
Izr. prof. dr. Matej Hriberšek bo v svojem predavanju dijakinjam in dijakom klasičnih razredov mariborske gimnazije predstavil dragoceno zgodovinsko zapuščino Tita Livija, jih seznanil z njegovim obsežnim delom Od ustanovitve mesta in velikim prevajalskim projektom Slovenske matice. Vse navzoče mlade poslušalke in poslušalce bo Slovenska matica obdarila s svojimi knjigami iz antične zakladnice.
Dogodek je del projekta literarnih prireditev, ki jih sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Matičina predavanja
Torek, 17. 1., ob 18.00 uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8, Ljubljana
Prof. dr. Franc Pohleven: Biotehnologija višjih gliv
Kot prvo iz cikla naših naravoslovno-tehniških predavanj smo že gostili imenitno predstavitev sveta gliv kot heterotrofnih organizmih. Predavatelj je predstavil, kako je znanje o življenjskih pogojih in fiziologiji gliv osnova za biotehnologijo gliv (mikotehnologijo). V predavanju je na kratko podal splošen opis in fiziologijo gliv ter predstavil njihov pomen v mikotehnologiji. V drugem delu je predstavil možnosti uporabe mikotehnologije v prehrani (gojenje gliv), farmaciji, medicini, agronomiji, gozdarstvu in lesarstvu (mikorizacija ter naravni biocidi in FFS), gradbeništvu, razgradnji posebnih odpadkov in plastike (deponije) ter detoksikaciji kulturnozgodovinskih predmetov, ki so bili v preteklosti zaščiteni z nevarnimi biocidi.
Predavanje spada v cikel, ki ga organizira Naravoslovno-tehniški odsek Slovenske matice.
Torek, 31. 1., ob 18.00 uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8, Ljubljana
Prof. dr. Ferdinand Gubina: Strategija razvoja elektroenergetskega sistema Slovenije
Predstavljeno bo zelo pereče vprašanje oskrbovanja Slovenije z električno energijo v prihodnosti. Slovenija je izdelala Energetsko podnebni načrt za EU, ki se nanaša na gospodarjenje z energenti in prehod na politiko bistvenega zmanjševanja toplogrednih izpustov. Dokument obravnava energetiko s stališča energije. Zasnove razvoja elektroenergetskega sistema pa nimamo, ker ga je treba obravnavati s stališča pokrivanja moči odjemalcev in doseganja samozadostnosti pri tem. Nujno je potreben predvsem Načrt razvoja elektroenergetskega sistema (EES), ki mora sicer predvidevati tudi dolgoročni obseg porabe elektrike.
Predavanje spada v cikel, ki ga organizira Naravoslovno-tehniški odsek Slovenske matice.
Gostimo
Sreda, 25. 1., ob 11.00 uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Predstavitev pesniške zbirke Marija Čuka Vse gube ljubezni / Alle Fugen der Liebe
Založba Mladika je v sozaložništvu z Mohorjevo založbo v Celovcu pripravila dvojezično izdajo pesniške zbirke Marija Čuka Vse gube ljubezni / Alle Fugen der Liebe. V nemščino je pesmi prevedel Horst Ogris. Delo bosta predstavila avtor Marij Čuk in urednica založbe Mladika Nadia Roncelli.
Dogodek je del prireditev, ki jih sofinancira Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Pridržujemo si pravico do spremembe programa. Informacije o dogodkih lahko preverite na spletni strani Slovenske matice ali nas pokličete na 01 422 43 45.