NOVEMBRSKI UVODNIK
Veselili smo se novembrskih dni, ko Slovenska matica predstavlja bogato bero novih knjig in dogodkov. Obenem je november mesec, v katerem vsako leto odpre svoja vrata Slovenski knjižni sejem, nedvomno največji praznik slovenske knjige. Tokrat bo potekal na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani in tudi tam načrtujemo kar osem knjižnih predstavitev z najuglednejšimi avtorji, umetniki in strokovnjaki z različnih področij, ki so v tem letu sodelovali z našo, drugo najstarejšo slovensko založbo in najstarejšo slovensko kulturno ustanovo.
A žal je november upravičil svoj žalostni sloves kot mesec poslavljanja in spomina na umrle. Z globoko strtostjo smo namreč sprejeli vest, da se je od nas poslovila draga in dragocena Jasmina Rihar, izjemna prevajalka, urednica, humanitarka za pisatelje v izgnanstvu, predvsem pa duša, ki je poosebljala neizmerno milino in mir. V prihodnjih letih smo se veselili sodelovanja z njo, načrtovali smo njen prevod romana judovske avtorice Blume Finkelstein Romarji v Samarkand, in upali, da bo ob vseh delovnih obveznostih uspela najti čas za sodelovanje z dr. Edvardom Kovačem pri prevodu dela Totaliteta in neskončnost francoskega filozofa Emmanuela Levinasa. Ob odhodu Jasmine Rihar v nedoumljive pokrajine večnosti bodo ti načrtovani prevodi najbrž obležali v predalih, zakaj težko bo nadomestiti tako prevajalsko osebnost, ki je v sebi združevala pretanjen posluh tako za izvirni, zlasti francoski in španski, kot domači jezik, občutek za razbiranje filozofskih in teoloških pomenskih nians in tudi tistih sporočil, ki jih je avtor besedila izrazil v medbesednem prostorju.
Zato vam v tokratnem zapisu namesto radosti in iskric v očeh ob rojstvu vsake nove slovenske knjige, pošiljamo globoko sporočilo o miru, ki naj se naseli v nas. Nedvomno je branje najimenitnejša pot do uresničitve tega cilja. Knjiga je zgodovinski spomin posameznika in naroda, je odtis domišljije, znanja in modrosti za večnost, je človekov upor zoper minljivost in neizprosni tek časa.
Filozof Ludwig Wittgenstein je ugotavljal: »Meje mojega jezika so meje mojega sveta.« Kaj nam ta misel sporoča? Govori, da vsaka beseda, ki jo odkrijemo na novo, širi meje našega razmišljanja, našega dojemanja sebe in drugih, širi naš način življenja. Zato je treba brati in še enkrat in znova brati, da bodo naše dlani odprte za drugega, da bo naše srce široko zazrto k resnici. Samo tako in ne z uveljavljanjem naše individualne volje do moči bo naš svet postal brezmejen.
Dr. Ignacija Fridl Jarc
tajnica-urednica Slovenske matice
MATIČINE KNJIŽNE NOVOSTI
Pravkar izšlo
Zbirka Spomini in srečanja
Aleksander Bassin: Obris mojega časa
Obris mojega časa Aleksandra Bassina, neutrudnega, široko razgledanega in kritičnega spremljevalca, pobudnika in organizatorja sodobne umetnosti, ki izhaja v knjižni zbirki Spomini in srečanja, je hkrati razkošno memoarsko delo in bogat zgodovinski dokument o umetnosti in kulturi 20. stoletja. Gre za avtorja, ki mu je karierno pot začrtalo z umetnostjo zaznamovano družinsko poreklo in ga danes nadaljuje sožitje z umetnikoma Mojco Smerdu in Tobiasom Putrihom ter široko okrožje številnih domačih in svetovnih umetnikov. Njegov ded, znameniti kulturni mecen dr. Fran Windischer, med letoma 1929 in 1949 predsednik društva Narodna galerija, mu je že v zgodnjih letih odprl pot v svet velikih duhov slovenstva, bodisi ob osebnih obiskih pri Plečniku, Jakopiču in drugih umetnikih bodisi ob ogledih razstav.
Avtor je živo zanimanje za umetnost ohranil in gojil na vseh kariernih postajah, tako v državnih službah, začenši kot sekretar likovne akademije, predvsem pa v zadnji vlogi direktorja ljubljanske mestne galerije, ki ji je podjetno razširil razstavni prostor in vanjo pripeljal vrhunske domače in svetovne umetnike, kot ustanovitelj Jugoslovanskega bienala male plastike, predsednik društva likovnih kritikov, kot selektor, kurator, predsednik ali član številnih jugoslovanskih, slovenskih in mednarodnih likovnih žirij, še zlasti kot funkcionar v mednarodnem združenju likovnih kritikov AICA. Kot likovni kritik je vse do danes v živem stiku z aktualnimi likovnimi tokovi, sprva kot zavzet pisec v dnevnem tisku, sočasno in pozneje pa kot avtor številnih razstavnih katalogov in likovnih monografij. Z literarno veščino upodobljena družinska toplina v memoarskem delu knjige in zgledno zbrano dokumentarno gradivo v vznemirljivem poklicnem obdobju je poklon avtorja lastnemu življenju in času, ki mu brez prestanka vtiskuje svojo sled.
Knjiga je izšla s podporo Javne agencije za knjigo Republike Slovenije, Muzejev in galerij mesta Ljubljane ter BTC d.d..
NAKUP
Napovedujemo
Zbirka Vezana beseda
Molière: Šola za žene, Kritika Šole za žene, Improvizacija v Versaillesu
Prevedel: Aleš Berger
Spremna beseda: Janez Pipan
Molière je s Šolo za žene (LʼÉcole des femmes), Kritiko Šole za žene (La Critique de LʼÉcole des femmes) in Improvizacijo v Versaillesu (LʼImpromptu de Versailles; igre so nastale v letih 1662 in 1663) napisal komedijsko trilogijo izjemnega pomena, ki skoraj nima primerjave v svetovni gledališki zgodovini. S Šolo za žene je ustvaril prvo veliko klasicistično komedijo, napisano v petih dejanjih in v verzih, s čimer je komedijski žanr po statusu in pomenu izenačil s tragedijo, v njej pa tematiziral še danes aktualna vprašanja o odnosih med spoloma in pravici žensk, da same odločajo o svojih življenjskih izbirah, med katerimi so najbolj poudarjene pravice do izbire moškega, užitka in svobodnega mišljenja. Kritika Šole za žene je Molièrov odgovor kritikom v obliki duhovite in lucidne razprave o komediji in njenih družbenokritičnih potencialih. V Improvizaciji v Versaillesu je »dramatiziral« gledališko vajo, glavna oseba komedije pa je on sam, »smešni markiz« Molière, gledališki človek par excellence: avtor (še ne do konca napisanega) besedila, igralec glavne vloge, dramaturg, režiser in producent. Molièrova komedijska trilogija je dodatno vznemirljiva zaradi tega, ker vsebuje že vse tiste prvine, ki so v dvajsetem stoletju značilne za gledališke koncepte Bertolta Brechta in različnih avantgardističnih gibanj. Prav dvajseto stoletje nam je odločilno približalo Molièra in na novo aktualiziralo njegov komedijski opus in uprizoritvene prakse, da slavnega komediografa zdaj lahko štejemo za svojega sodobnika. Vse tri igre je prevedel Aleš Berger, Šolo za žene najprej za uprizoritev v SNG Drama Ljubljana 8. marca 2003 (režija Mateja Koležnik), prevoda drugih dveh iger pa sta nastala za pričujočo izdajo, s katero Slovenska matica med drugim obeležuje 400-letnico Molièrovega rojstva.
Knjiga bo izšla s podporo Javne agencije za knjigo Republike Slovenije.
Zbirka Filozofska knjižnica
Plotin: Zbrani spisi III
Prevod, spremna beseda in opombe: Sonja Weiss
Uredil: Marko Uršič
Pred izidom je tretji in zadnji del Plotinovih Zbranih spisov, ki v slovenskem prevodu dr. Sonje Weiss in pod uredništvom dr. Marka Uršiča izhajajo od leta 2016. Delo vsebuje traktate 34–54, kar je slaba polovica opusa, v katerem avtor s svojo obravnavo temeljnih metafizičnih in etičnih vprašanj premika meje antične filozofije, zlasti platonizma, iz katerega se tako rodi novoplatonizem. Njegova razmišljanja o zlu, svobodi, sreči, (samo)spoznanju, ljubezni in najvišjem Dobrem so zaznamovala srednjeveško, renesančno in moderno filozofijo ter ostajajo aktualna še danes.
Knjiga bo izšla s podporo Javne agencije za knjigo Republike Slovenije.
Andrej Jemec: Slike
Spremna besedila: Tonko Maroević, Milček Komelj, Niko Grafenauer
Monografija prinaša celovit pregled bogatega slikarskega opusa akademskega slikarja Andreja Jemca. Ob uvodnih besedilih preminulega akademika dr. Tonka Maroevića, akademika dr. Milčka Komelja in akademika Nika Grafenauerja v njej najdemo več kot dvesto dvajset barvnih reprodukcij del, ki so nastala med letoma 1951 in 2019. Zaradi načrta, da se v monografijo vključijo tudi težko dostopna avtorjeva slikarska dela različnih lastnikov doma in po svetu, sta zbiranje gradiva in priprava knjige trajali zelo dolgo. Poseben razdelek je namenjen obširni biografski in bibliografski dokumentaciji, objavljen je seznam vseh predstavljenih del, spremljajoči izbor črno-belih fotografij ter pregled samostojnih in skupinskih razstav ter pomembnejše nagrade in priznanja. V besedilih so omenjeni poleg avtorjevih slikarskih del tudi risbe, akvareli, grafike, tapiserije, ambientalna dela in objekti; ta dela so med besedili vključena kot vinjete in zaznamujejo predahe med njimi.
Izid knjige sta podprli Slovenska akademija znanosti in umetnosti in Slovenijales Skupina.
Zbirka Odstiranja
Alma Sodnik in njeno filozofsko delo
Uredila: Olga Markič
Ob praznovanju 100-letnice Univerze v Ljubljani je Slovenska matica v sodelovanju z Oddelkom za filozofijo Filozofske fakultete in s Teološko fakulteto pripravila simpozij, ki je bil posvečen filozofinji Almi Sodnik. Bila je dolgoletna predavateljica zgodovine filozofije na Univerzi v Ljubljani in tudi prva ženska, ki je zasedla mesto dekanje katerekoli fakultete na Slovenskem. Študirala je v Ljubljani in na Dunaju, izpopolnjevala pa se je še v Rimu, Milanu, Parizu, na Dunaju in v Gradcu. Od 1946 je bila izredna profesorica, od 1951 do upokojitve 1959. leta pa redna profesorica na Oddelku za filozofijo današnje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Med letoma 1952 in 1953 je opravljala dekansko funkcijo. Alma Sodnik je bila prva, ki je na Slovenskem podrobno raziskovala zgodovinski razvoj filozofskih problemov od začetka antike do vključno Kanta in pripravila vrsto monografskih prikazov posameznih filozofov (med drugimi zlasti Descartesa). Ustvarila je metodološko osnovo za sistematični prikaz zgodovine filozofije pri Slovencih, bodisi po filozofskih avtorjih bodisi po filozofski problematiki.
Šesti zvezek iz zbirke Odstiranja obsega večino prispevkov, ki so bili predstavljeni na simpoziju v Slovenski matici in še štiri nove. V monografiji Alma Sodnik in njeno filozofsko delo avtorice in avtorji obravnavajo široko tematsko področje, ki ga je pokrivala profesorica Alma Sodnik v svojem pedagoškem in raziskovalnem delu. Alma Sodnik je delila usodo mnogih filozofinj z začetka 20. stoletja. Kljub temu, da njihovega znanstvenega dela po kvaliteti ni mogoče razlikovati od njihovih moških kolegov, niso mogle ustrezno napredovati v akademski sferi. Sama je redno zaposlitev na Univerzi v Ljubljani dobila šele po drugi svetovni vojni in tedaj postala prva profesorica in dekanja Filozofske fakultete. Monografija vsebuje znastvene prispevke o njenem delu in sega na področja metafizike, epistemologije, estetike, antične filozofije in filozofije na Slovenskem. Zaključuje jo občuteno zapisan oseben pogled na Almo Sodnik kot izjemno žensko, ki ga je prispevala Helena Koder.
Knjiga bo izšla s podporo Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS in v sozaložništvu Slovenske matice in Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Zbirka Odstiranja
Kongres po kongresu: ob 200-letnici Ljubljanskega kongresa
Uredil: Gregor Antoličič
Leta 2021 smo se spominjali 200-letnice Ljubljanskega kongresa. Ta dogodek osvetljuje zbornik Kongres po kongresu: ob 200-letnici Ljubljanskega kongresa. V monografiji več domačih in mednarodno priznanih avtorjev obravnava dogajanje v Ljubljani v času kongresa, se torej osredotoča na ožje domače okolje in hkrati prinaša izjemno zanimiv opis širšega geopolitičnega in diplomatskega dogajanja v času post-napoleonske dobe. Predstavitev tako lokalnega kot tudi širšega dogajanja v omenjenem času bralcu odpira širok spekter pogledov na izjemno kompleksno obdobje v slovenski oziroma evropski zgodovini. Medtem ko se lahko s širšim evropskim okvirom dogajanja seznanjamo tudi skozi svetovno literaturo diplomatske zgodovine, je vključevanje ljubljanskega družbenega miljeja v ta okvir vsekakor specifika te monografije, ki bo zanimiva ne le za domačo, temveč tudi za širšo strokovno publiko.
Zbornik je vsebinsko razdeljen na dva dela. Prvi v svoj fokus postavlja dogajanje v Ljubljani ter družbeno/družabni aspekt kongresa, ki je v majhno provincialno mesto v začetku leta 1821 privabil precejšnje število kronanih glav, diplomatov in politikov. Drugi del zbornika je politično/diplomatski, ki so ga v izjemno zanimivih člankih obravnavali predvsem tuji strokovnjaki. Rezultati slovenskega zgodovinopisja so tako soočeni z ocenami iz širšega evropskega prostora, oboje pa bo poznavanje dogajanja v Ljubljani še tesneje vpelo v evropski razvoj v 19. stoletju.
Knjiga bo izšla s podporo Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS, Avstrijskega kulturnega foruma in Mestne občine Ljubljana, v soizdajateljstvu Slovenske matice in ZRC SAZU, Zgodovinskega inštituta Milka Kosa.
Zbirka Razsežnosti slovenstva
Marija Stanonik (ur.): Ljubezen na daljavo. Pisma moža ženi aleksandrinki v Egipt
Doslej je bilo vprašanje aleksandrinstva v prvi polovici 20. stoletja v več objavah obdelano le z ženske strani, s poudarkom na ženskah, ki so se odpravile v Egipt, kjer so bile deležne eksotičnosti tujega sveta in svetovljanstva. Tokratna monografija mu, prvič, postavlja ogledalo z moške strani – na podlagi pisem skrajno osamljenega moža, ki je po odhodu žene v Egipt, ostal doma s komaj eno- ali dveletno hčerko na domačiji, ki so mu jo kljub njegovim skrajnim prizadevanjem prodali na dražbi, da se je moral izseliti iz nje.
Oddaljeni ženi, katere bližine si želita njegovo telo in duša, si vsaj enkrat na teden daje duška z izmenjavo novic in čustev v pismih, ki so za tokratno analizo prvovrsten in izviren vir za zgodovinopisje, sociologijo, etnologijo, teologijo, jezikoslovje, literarno vedo, ne nazadnje odlična podlaga za roman v pismih.
Zaradi enkratnega vira so v knjigi objavljeni skeni originalnih pisem (faksimile) in njihov diplomatičen prepis, da bi bil tako dostopen za jezikoslovne študije, predvsem za raziskave enega od slovenskih primorskih narečij v času fašizma, v 30. letih 20. stoletja.
Nastavki za dodatne študije so dani v spremnih študijah k objavljenemu viru. Ivan Bresciani, vnuk avtorja ohranjenih pisem se ga še spominja, na kratko opiše njegovo družino, ko se mu je žena končno le vrnila iz Egipta, in opiše njegovo smrt, svoje spomine predstavita tudi vnuka Francesco Bertolini in David Bresciani. Sledijo znanstveni članki po konceptu od daljnega k bližnjemu: zgodovinar dr. Aleksej Kalc podaja zgodovinski kontekst o aleksandrinstvu na splošno in posebej na Goriškem, etnologinja Marjeta Malešič, ki je pisma transkribirala, na splošno oriše problematiko aleksandrink iz Vipavske doline in mestoma vključi vanjo dopisovanje Ivana Vetriha z ženo v Egiptu. Jezikoslovka prof. dr. Danila Zuljan Kumar je obdelala narečje iz okolja, od koder so ohranjena pisma (Batuje, Črniče), slovenistka Urška Pirjevec se ji pridružuje z analizo spominskih pripovedi ene od aleksandrink, kar omogoča izjemno soočenje z novo odkritim virom. Tega pa je natančno razčlenila z več vidikov urednica in (so)avtorica prof. ddr. Marija Stanonik.
Knjiga bo izšla v sozaložništvu Slovenske matice in Znanstveno-raziskovalnega središča Koper, Annales ZRS ter s podporo Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS.
MATIČINI DOGODKI
Matičina knjižna potovanja
Četrtek, 3. 11., ob 19. uri
Klub slovenskih študentov in študentk v Gradcu, Mondscheingassse 9, Gradec
Predstavitev knjige Koroški plebiscit – 100 let kasneje
Knjigo je predstavil njen urednik dr. Danijel Grafenauer.
Dogodek soorganizirajo Klub slovenskih študentov in študentk Gradec, Društvo slovensko-avstrijskega prijateljstva, Kulturno društvo Člen 7, Slovenska čitalnica in Slovenska matica.
Dogodek je del projekta literarnih prireditev, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo RS.
Torek, 8. 11., ob 18.30
Lavričeva knjižnica Ajdovščina, Cesta IV. prekomorske 1, Ajdovščina
Predstavitev knjige Veno Pilon. Zagledal sem se sredi dveh ozvezdij
Knjigo bosta predstavila dr. Irene Mislej in dr. Miklavž Komelj, ki sta k monografiji prispevala obsežni spremni besedili. Dogodek bo vodila Nada Šumi.
Dogodek soorganizirata Lavričeva knjižnica Ajdovščina in Slovenska matica.
Dogodek je del projekta literarnih prireditev, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo RS.
Torek, 15. 11., ob 17.00
Krajevna knjižnica Turnišče, Cvetna ulica 1a, Turnišče
Predstavitev zbornika Življenje in delo Štefana Barbariča
Ob občinskem prazniku bo Občina Turnišče v prostorih Krajevne knjižnice Turnišče pripravila razstavo o tamkajšnjem rojaku Štefanu Barbariču, ki je bil v letih od 1972 do 1980 tudi tajnik Slovenske matice. Ob tej priložnosti bo dr. Ignacija Fridl Jarc predstavila zbornik o njegovem življenju in delu, ki je izšel leta 2021 in vsebuje prispevke s simpozija ob 100-letnici njegovega rojstva. Na dogodku bo z glasbeno točko nastopila skupina Ljudske pevke Kulturnega društva “Štefan Raj” Turnišče.
Dogodek soorganizirata Občina Turnišče in Slovenska matica.
Dogodek je del projekta literarnih prireditev, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo RS.
Matica pod zvezdami
Četrtek, 10. 11., ob 18. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Pogovor ob izidu avtobiografije Aleksandra Bassina Obris mojega časa
Ob izidu avtobiografije Obris mojega časa, nove knjige v zbirki Spomini in srečanja, se bo z avtorjem Aleksandrom Bassinom pogovarjala Tadeja Petrovčič Jerina.
Dogodek je del projekta literarnih prireditev, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo RS.
Matičina predavanja
Ponedeljek, 14. 11., ob 19. uri
Dvorana M3, M4, Cankarjev dom, Prešernova cesta 10, Ljubljana
Predavanji iz cikla Naj slovenščina odmeva
Odsek za slovenski jezik Slovenske matice v sodelovanju s Cankarjevim domom prireja cikel predavanj s področja slovenskega jezika in slovenske književnosti pod naslovom Naj slovenščina odmeva. V novembru bosta v okviru tega cikla nastopila predavatelja akademik prof. dr. Marko Jesenšek in prof. dr. Matej Šekli.
Marko Jesenšek: Oblikovanje enotnega slovenskega knjižnega jezika sredi 19. stoletja
Slovenski knjižni jezik je imel dvojnični razvoj. Do sredine 19. stoletja sta obstajala kranjski in prekmurski knjižni jezik z nekaterimi pokrajinskimi različicami. V alpskem jezikovnem prostoru so ob kranjskem knjižnem jeziku obstajale še koroška, osrednještajerska in primorska pokrajinska različica, v panonskem jezikovnem prostoru pa ob prekmurskem knjižnem jeziku še vzhodnoštajerska različica. V pomladi narodov so se pokrajinske različice poenotile in se je oblikovala novoslovenščina oziroma enotni slovenski knjižni jezik.
Akademik red. prof. dr. Marko Jesenšek je slovenski jezikoslovec, član Oddelka za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, specialist za diahronijo slovenskega jezika ter jezikovno politiko in jezikovno načrtovanje.
Matej Šekli: O novo odkritem jezikovnem drobcu zgodnje slovenščine iz 12. stoletja
V latinski rokopis, ki je nastal v tretji četrtini 12. stoletja v cistercijanskem samostanu Heiligenkreuz v Dunajskem gozdu, so bili v času nastanka rokopisa vpisani števniki od 1 do 10 v verjetno tamkajšnjem slovanskem jeziku. Gledano genealoško, upoštevaje glasovne značilnosti tega jezika, je možno reči, da gre za zgodnjo slovenščino. Rokopis iz Heiligenkreuza je poleg Sekovske bratovščinske knjige (po ok. 1180) eden redkih ohranjenih slovenskih jezikovnih spomenikov v času od zapisa Brižinskih spomenikov (972–1039) do pozdrava Ulriku Liechtensteinskemu (1227).
Izr. prof. dr. Matej Šekli je slovenski jezikoslovec, zaposlen na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Njegova znanstvenoraziskovalna področja so primerjalno jezikoslovje slovanskih jezikov, zgodovinska slovnica in narečjeslovje slovenskega jezika, slovensko imenoslovje ter jeziki v stiku.
Več o ciklu lahko preberete na spletni strani Cankarjevega doma.
Torek, 15. 11., ob 18. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Prof. dr. Helena Grčman Varovanje tal in zakaj je tako pomembno za Slovenijo?
Predavanje spada v cikel, ki ga organizira Naravoslovno-tehniški odsek Slovenske matice.
Matičina čezmejna gostovanja
Četrtek, 3. 11., ob 19. uri
Klub slovenskih študentov in študentk v Gradcu, Mondscheingassse 9, Gradec
Predstavitev knjig Jeziki in ljudstva Evrope, Pisma iz Londona 1939-1946, Pogovori z nikomer/Gespräche mit Niemandem
Predsednik dr. Aleš Gabrič je uvodoma predstavil Slovensko matico. Pogovor je tekel o knjigah: Klemen Jelinčič Boeta, Jeziki in ljudstva Evrope, Lidija Matthews Zwitter, Pisma iz Londona 1939-1946 in Brane Senegačnik, Gespräche mit Niemandem (Pogovori z nikomer). O delu Jeziki in ljudstva Evrope je spregovoril avtor Klemen Jelinčič Boeta, o Pismih iz Londona pa dr. Aleš Gabrič. Poezijo Braneta Senegačnika je predstavila tajnica-urednica Slovenske matice dr. Ignacija Fridl Jarc.
Dogodek soorganizirajo Klub slovenskih študentov in študentk Gradec, Društvo slovensko-avstrijskega prijateljstva, Kulturno društvo Člen 7, Slovenska čitalnica in Slovenska matica.
Dogodek je del prireditev, ki jih sofinancira Urad Vlade republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Ponedeljek, 7. 11., ob 18. uri
Narodna in študijska knjižnica Trst, Ulica svetega Frančiška 20 (Via S. Francesco D’Assisi, 20), Trst, Italija
Predstavitev knjige Jeziki in ljudstva Evrope
Slovenska matica je v počastitev predsedovanja Slovenije Svetu EU v drugi polovici leta 2021 izdala leksikografski pregled jezikov in ljudstev Evrope. O delu bo spregovoril avtor Klemen Jelinčič Boeta, pogovor z njim pa bo vodila dr. Ignacija Fridl Jarc.
Dogodek je del prireditev, ki jih sofinancira Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Sreda, 16. 11., ob 17. uri
Katoliška knjigarna, Travnik-Piazza Vittoria 25, Gorica, Italija
Predstavitev knjige Veno Pilon. Zagledal sem se sredi dveh ozvezdij
Knjigo bosta predstavila dr. Irene Mislej in dr. Miklavž Komelj, ki sta k monografiji prispevala obsežni spremni besedili. Dogodek bo vodila Nada Šumi.
Dogodek je del prireditev, ki jih sofinancira Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Gostimo
Torek, 8. 11., ob 11. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Evelina Umek, Po vodi, po suhem in počez
Po vodi, po suhem in počez je novo delo avtorice Eveline Umek, članice Slovenske matice, ki je izšlo pri založbi Mladika. Pripoveduje o treh mladih prijateljih, ki se potepajo po tržaški okolici. Odkrili bomo njene naravne, zgodovinske, folklorne in kulturne znamenitosti. Izvedeli bomo, kdo so bile lepe Vide, kdo je bil dinozaver Antonio, kaj je majenca, kaj so osmice, zakaj se vrsta sira imenuje jamar … Spoznali bomo tudi besedne umetnike z zahodnega roba slovenskega ozemlja ter zgodbe in legende, ki jih tu pripovedujejo. O delu se bodo pogovarjale avtorica Evelina Umek, članica Slovenske matice dr. Bogomila Kravos in urednica založbe Mladika Nadia Roncelli.
Dogodek je del prireditev, ki jih sofinancira Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Matičina knjižna potovanja
Četrtek, 3. 11., ob 19. uri
Klub slovenskih študentov in študentk v Gradcu, Mondscheingassse 9, Gradec
Predstavitev knjige Koroški plebiscit – 100 let kasneje
Knjigo je predstavil njen urednik dr. Danijel Grafenauer.
Dogodek soorganizirajo Klub slovenskih študentov in študentk Gradec, Društvo slovensko-avstrijskega prijateljstva, Kulturno društvo Člen 7, Slovenska čitalnica in Slovenska matica.
Dogodek je del projekta literarnih prireditev, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo RS.
Torek, 8. 11., ob 18.30
Lavričeva knjižnica Ajdovščina, Cesta IV. prekomorske 1, Ajdovščina
Predstavitev knjige Veno Pilon. Zagledal sem se sredi dveh ozvezdij
Knjigo bosta predstavila dr. Irene Mislej in dr. Miklavž Komelj, ki sta k monografiji prispevala obsežni spremni besedili. Dogodek bo vodila Nada Šumi.
Dogodek soorganizirata Lavričeva knjižnica Ajdovščina in Slovenska matica.
Dogodek je del projekta literarnih prireditev, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo RS.
Torek, 15. 11., ob 17.00
Krajevna knjižnica Turnišče, Cvetna ulica 1a, Turnišče
Predstavitev zbornika Življenje in delo Štefana Barbariča
Ob občinskem prazniku bo Občina Turnišče v prostorih Krajevne knjižnice Turnišče pripravila razstavo o tamkajšnjem rojaku Štefanu Barbariču, ki je bil v letih od 1972 do 1980 tudi tajnik Slovenske matice. Ob tej priložnosti bo dr. Ignacija Fridl Jarc predstavila zbornik o njegovem življenju in delu, ki je izšel leta 2021 in vsebuje prispevke s simpozija ob 100-letnici njegovega rojstva. Na dogodku bo z glasbeno točko nastopila skupina Ljudske pevke Kulturnega društva “Štefan Raj” Turnišče.
Dogodek soorganizirata Občina Turnišče in Slovenska matica.
Dogodek je del projekta literarnih prireditev, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo RS.
Matica pod zvezdami
Četrtek, 10. 11., ob 18. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Pogovor ob izidu avtobiografije Aleksandra Bassina Obris mojega časa
Ob izidu avtobiografije Obris mojega časa, nove knjige v zbirki Spomini in srečanja, se bo z avtorjem Aleksandrom Bassinom pogovarjala Tadeja Petrovčič Jerina.
Dogodek je del projekta literarnih prireditev, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo RS.
Matičina predavanja
Ponedeljek, 14. 11., ob 19. uri
Dvorana M3, M4, Cankarjev dom, Prešernova cesta 10, Ljubljana
Predavanji iz cikla Naj slovenščina odmeva
Odsek za slovenski jezik Slovenske matice v sodelovanju s Cankarjevim domom prireja cikel predavanj s področja slovenskega jezika in slovenske književnosti pod naslovom Naj slovenščina odmeva. V novembru bosta v okviru tega cikla nastopila predavatelja akademik prof. dr. Marko Jesenšek in prof. dr. Matej Šekli.
Marko Jesenšek: Oblikovanje enotnega slovenskega knjižnega jezika sredi 19. stoletja
Slovenski knjižni jezik je imel dvojnični razvoj. Do sredine 19. stoletja sta obstajala kranjski in prekmurski knjižni jezik z nekaterimi pokrajinskimi različicami. V alpskem jezikovnem prostoru so ob kranjskem knjižnem jeziku obstajale še koroška, osrednještajerska in primorska pokrajinska različica, v panonskem jezikovnem prostoru pa ob prekmurskem knjižnem jeziku še vzhodnoštajerska različica. V pomladi narodov so se pokrajinske različice poenotile in se je oblikovala novoslovenščina oziroma enotni slovenski knjižni jezik.
Akademik red. prof. dr. Marko Jesenšek je slovenski jezikoslovec, član Oddelka za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, specialist za diahronijo slovenskega jezika ter jezikovno politiko in jezikovno načrtovanje.
Matej Šekli: O novo odkritem jezikovnem drobcu zgodnje slovenščine iz 12. stoletja
V latinski rokopis, ki je nastal v tretji četrtini 12. stoletja v cistercijanskem samostanu Heiligenkreuz v Dunajskem gozdu, so bili v času nastanka rokopisa vpisani števniki od 1 do 10 v verjetno tamkajšnjem slovanskem jeziku. Gledano genealoško, upoštevaje glasovne značilnosti tega jezika, je možno reči, da gre za zgodnjo slovenščino. Rokopis iz Heiligenkreuza je poleg Sekovske bratovščinske knjige (po ok. 1180) eden redkih ohranjenih slovenskih jezikovnih spomenikov v času od zapisa Brižinskih spomenikov (972–1039) do pozdrava Ulriku Liechtensteinskemu (1227).
Izr. prof. dr. Matej Šekli je slovenski jezikoslovec, zaposlen na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Njegova znanstvenoraziskovalna področja so primerjalno jezikoslovje slovanskih jezikov, zgodovinska slovnica in narečjeslovje slovenskega jezika, slovensko imenoslovje ter jeziki v stiku.
Več o ciklu lahko preberete na spletni strani Cankarjevega doma.
Torek, 15. 11., ob 18. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Prof. dr. Helena Grčman Varovanje tal in zakaj je tako pomembno za Slovenijo?
Predavanje spada v cikel, ki ga organizira Naravoslovno-tehniški odsek Slovenske matice.
Matičina čezmejna gostovanja
Četrtek, 3. 11., ob 19. uri
Klub slovenskih študentov in študentk v Gradcu, Mondscheingassse 9, Gradec
Predstavitev knjig Jeziki in ljudstva Evrope, Pisma iz Londona 1939-1946, Pogovori z nikomer/Gespräche mit Niemandem
Predsednik dr. Aleš Gabrič je uvodoma predstavil Slovensko matico. Pogovor je tekel o knjigah: Klemen Jelinčič Boeta, Jeziki in ljudstva Evrope, Lidija Matthews Zwitter, Pisma iz Londona 1939-1946 in Brane Senegačnik, Gespräche mit Niemandem (Pogovori z nikomer). O delu Jeziki in ljudstva Evrope je spregovoril avtor Klemen Jelinčič Boeta, o Pismih iz Londona pa dr. Aleš Gabrič. Poezijo Braneta Senegačnika je predstavila tajnica-urednica Slovenske matice dr. Ignacija Fridl Jarc.
Dogodek soorganizirajo Klub slovenskih študentov in študentk Gradec, Društvo slovensko-avstrijskega prijateljstva, Kulturno društvo Člen 7, Slovenska čitalnica in Slovenska matica.
Dogodek je del prireditev, ki jih sofinancira Urad Vlade republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Ponedeljek, 7. 11., ob 18. uri
Narodna in študijska knjižnica Trst, Ulica svetega Frančiška 20 (Via S. Francesco D’Assisi, 20), Trst, Italija
Predstavitev knjige Jeziki in ljudstva Evrope
Slovenska matica je v počastitev predsedovanja Slovenije Svetu EU v drugi polovici leta 2021 izdala leksikografski pregled jezikov in ljudstev Evrope. O delu bo spregovoril avtor Klemen Jelinčič Boeta, pogovor z njim pa bo vodila dr. Ignacija Fridl Jarc.
Dogodek je del prireditev, ki jih sofinancira Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Sreda, 16. 11., ob 17. uri
Katoliška knjigarna, Travnik-Piazza Vittoria 25, Gorica, Italija
Predstavitev knjige Veno Pilon. Zagledal sem se sredi dveh ozvezdij
Knjigo bosta predstavila dr. Irene Mislej in dr. Miklavž Komelj, ki sta k monografiji prispevala obsežni spremni besedili. Dogodek bo vodila Nada Šumi.
Dogodek je del prireditev, ki jih sofinancira Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Gostimo
Torek, 8. 11., ob 11. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Evelina Umek, Po vodi, po suhem in počez
Po vodi, po suhem in počez je novo delo avtorice Eveline Umek, članice Slovenske matice, ki je izšlo pri založbi Mladika. Pripoveduje o treh mladih prijateljih, ki se potepajo po tržaški okolici. Odkrili bomo njene naravne, zgodovinske, folklorne in kulturne znamenitosti. Izvedeli bomo, kdo so bile lepe Vide, kdo je bil dinozaver Antonio, kaj je majenca, kaj so osmice, zakaj se vrsta sira imenuje jamar … Spoznali bomo tudi besedne umetnike z zahodnega roba slovenskega ozemlja ter zgodbe in legende, ki jih tu pripovedujejo. O delu se bodo pogovarjale avtorica Evelina Umek, članica Slovenske matice dr. Bogomila Kravos in urednica založbe Mladika Nadia Roncelli.
Dogodek je del prireditev, ki jih sofinancira Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
38. Slovenski knjižni sejem 2022
Torek, 22. 11., ob 11. uri
Pisateljski oder
Branje po idrijsko
Urednica Milanka Trušnovec bo z izbranimi avtorji predstavila Idrijsko knjigo. Zazvenela bo narečna idrijska govorica, tamkajšnje bajke in posebnosti. Predstavitev bo vodila pomočnica tajnice-urednice Slovenske matice Zarika Snoj Verbovšek.
Torek, 22. 11., ob 11. uri
Cicifest oder
Cankar v petih korakih
Avtorica knjige Ali bereš Cankarja? prof. dr. Vesna Mikolič bo z dijaki izvedla praktično delavnico, ki mlade uči brati Cankarjeve spise prek ključnih besed v njegovih delih. Za zvočno interpretacijo njegovih del bo poskrbela igralka Maja Gal Štromar.
Torek, 22. 11., ob 15. uri
Glavni oder
Pogovori z nikomer/Gespräche mit Niemandem
Literarni dogodek bo v prepletu poezije in glasbe, slovenske in nemške besede porušil ustaljeno prepričanje, da so meje poezije meje njenega jezika. Nagrajenec Prešernovega sklada dr. Brane Senegačnik bo ob zvokih renesančnih glasbil v interpretaciji prof. Borisa Šinigoja predstavil, kako njegove pesmi odzvanjajo tako v maternem jeziku kot v nemškem prevodu, kot čista beseda in kot glasba obenem. Dogodek bo moderirala dr. Ignacija Fridl Jarc.
Četrtek, 24. 11., ob 10. uri
Glavni oder
Premišljevanja o Španiji
Slovenska matica tokrat v okviru zbirke Zgodovine držav pripravlja prevod Španske zgodovine. Prof. dr. Marko Štuhec, akademik prof. dr. Peter Vodopivec in hispanista Marija Uršula Geršak in Rodrigo Diaz del Real bodo ob knjigi razmišljali o špansko-slovenskih povezavah, vplivih, sodelovanju in odnosih skozi čas. Dogodek bo moderirala dr. Ignacija Fridl Jarc.
Četrtek, 24. 11., ob 14. uri
Pogovorna postaja
Govorimo o Slovenski ali slovenski Istri
Slovenska matica je izdala obsežno monografijo v dveh delih o Slovenski Istri. Ob tem se je razvila vroča razprava o tem, ali je samostojno poimenovanje Slovenske Istre pravilno ali pa lahko govorimo samo o slovenskem delu Istre. Vrsta strokovnjakov, ki se ukvarjajo z zemljepisnimi imeni in zgodovino Istre, med njimi dr. Helena Dobrovoljc, ddr. Mitja Guštin, prof. dr. Darko Ogrin, dr. Mimi Urbanc in dr. Salvator Žitko, bodo soočili svoje poglede na to vprašanje. Dogodek bo moderirala dr. Ignacija Fridl Jarc.
Petek, 25. 11., ob 11. uri
Pisateljski oder
Matičino likovno dopoldne
Slovenska matica leto 2022 zaznamuje s poklonom izjemnim likovnim umetnikom in teoretikom. V pogovoru ob sliki Andreja Jemca bo potekala predstavitev monografije o Andreju Jemcu in Venu Pilonu ter avtobiografije Aleksandra Bassina. Na dogodku bodo sodelovali akademik Andrej Jemec, dr. Irene Mislej, dr. Miklavž Komelj in Aleksander Bassin. Dogodek bo moderirala dr. Ignacija Fridl Jarc.
Sobota, 26. 11., ob 11. uri
Pisateljski oder
Izzivi pri prevajanju antične filozofije
Slovenska matica z izdajo 3. zvezka zaključuje obsežen prevod Plotinovih Enead. Nekaj manj kot desetletje trajajoči prevajalski projekt je ob uredniški pomoči prof. dr. Marka Uršiča izpeljala doc. dr. Sonja Weiss. Prevajalka bo v pogovoru razmišljala o pomenu zapisovanja filozofskih naukov v antičnih šolah in na praktičnih primerih predstavila izzive prevajanja antičnih filozofskih besedil. Dogodek bo moderirala dr. Ignacija Fridl Jarc.
Sobota, 26. 11., ob 12. uri
Glavni oder
Molière se predstavi
Letos se spominjamo 400-letnice rojstva francoskega klasicističnega dramatika Jeana Baptista Molièra. Ob tej priložnosti je Slovenska matica izdala tri njegove igre v prevodu Aleša Bergerja, ki bodo na sejmu zaživele v odrski interpretaciji študentov AGRFT in v pogovoru s prevajalcem in avtorjem spremne besede Janezom Pipanom. Dogodek bo moderirala dr. Ignacija Fridl Jarc.
Posnetke prireditev v prostorih Slovenske matice si lahko ogledate na tej POVEZAVI.
Pridržujemo si pravico do spremembe programa. Informacije o dogodkih lahko preverite na spletni strani Slovenske matice ali nas pokličete na 01 422 43 45.