Štiriletni obračun na Zboru članov
Štiri leta so minila od marca 2018 in zadnjega volilnega Zbora članov, (že več kot) štiri leta je v veljavi zakon o Slovenski matici in čas je, da njeno vodstvo, izvoljeno po zapovedih novih predpisov, poda članstvu svoj obračun. Zato za ta mesec, za april, načrtujemo volilni Zbor članov, na katerem bodo podrobneje predstavljeni rezultati minulega leta, a se bomo hkrati ozirali tudi na celotno štiriletno mandatno obdobje.
Z rezultati dela Slovenske matice se lahko članstvo seznanja v poročilih, objavljenih v Glasnikih Slovenske matice, prav tako pa lahko vsak sprotno spremlja Matičino delo na naši spletni strani, ki ažurno opozarja na živahno dogajanje v Matici in okoli nje. Da bi brez posodobitve poslovanja in informiranja članstva in širšega občestva težko postavili svojo podobo na ogled, nam ponazori že nekaj preprostih primerjav. Pred desetletjem je Slovenska matica izdala približno ducat knjig letno, kakšno več ali manj, lani pa je ta številka krepko presegla dvajset. Še višja je bila porast števila prireditev, saj se je to v zadnjega pol desetletja več kot podvojilo navkljub neljubim zdravstvenim razmeram. Širitev dejavnosti spremljajo izboljšani rezultati poslovanja, ki omogočajo mirnejšo plovbo, a bolj obremenjujejo osebje na Matici in zahtevajo večjo angažiranost članov, ki z veseljem postorijo to ali ono in ohranjajo sloves Slovenske matice kot nepogrešljive spremljevalke slovenskega kulturnega razvoja že več kot stoletje in pol.
Ker pa mora biti sleherna društvena dejavnost izpostavljena kritiki svojega članstva, mu moramo ponuditi priložnost, da pove, s čim se strinja in s čim ne, da predoči nove ideje in predlaga, kaj bi bilo še možno uvrstiti v program dela. Resda se vodstvo s tovrstnimi idejami redno srečuje, saj okrepljena dejavnost priteguje v Matičino stavbo na pogovore ali na dogodke širom Slovenije in v zamejstvu nove obraze. A najboljše mesto za takšen pogovor je seveda redni Zbor članov, še posebej sedaj, ko je zdravstvena slika našega okolja vendarle takšna, da omogoča izpeljavo v »klasični« obliki, kar je bilo v zadnjih letih onemogočeno.
S tokratnim Novičnikom tako Matičinega občestva v prihajajočem mesecu ne vabimo le na prireditve, temveč tudi na Zbor članov, ki bo v četrtek, 21. aprila 2022, ob 17.00 uri. Člani boste sicer o podrobnostih še obveščeni, saj je treba pripraviti vse potrebno, kar bo ponazorilo uspehe in neuspehe našega dela v zadnjem mandatnem obdobju. Podrobneje se lahko vsi – v kolikor se še niste – o vsem seznanite v najnovejših številkah Glasnikov Slovenske matice, ki jih člani prejmejo brezplačno (Glasnik za leti 2019 in 2020 je zaradi nepredvidljivih okoliščin izšel z zamudo, do Zbora članov pa naj bi bil na voljo tudi že Glasnik za leto 2021).
Upam, da se omenjenega dne srečamo v čim večjem številu, si izmenjamo misli o dobrih in slabih straneh svojega delovanja in premislimo, kako Slovenski matici še vnaprej zagotavljati vlogo, ki jo ima v slovenskem kulturnem prostoru vse od ustanovitve davnega leta 1864.
Izr. prof. dr. Aleš Gabrič,
predsednik Slovenske matice
MATIČINE KNJIŽNE NOVOSTI
Pravkar izšlo:
Zbirka Odstiranja
Danijel Grafenauer (ur.): Koroški plebiscit – 100 let kasneje
Znanstvena monografija s prispevki slovenskih in avstrijskih avtorjev ter enega madžarskega osvetljuje dogodke izpred 100 let v času koroškega plebiscita, a posega tudi v kasnejši čas. Dotika se mitologizacije dogodkov, kulture spominjanja in znanstvenih diskusij o plebiscitu vse do refleksije na dogodke ob obeleževanju 100. obletnice plebiscita leta 2020 na Koroškem. V ospredju je bilo zanimanje za prebivalce in deželo Koroško. Poudarek je bil na identiteti in raznolikosti avstrijske Koroške, v neprimerno večji meri kot kadarkoli prej so bili v načrtovanje in izvedbo prireditev vključeni tudi koroški Slovenci. Monografija tako usmerja pogled v preteklost in v družbena izhodišča za prihodnost. Z interdisciplinarnimi pogledi odstira kopreno iz nekaterih manj znanih dogodkov in procesov, ki se nanašajo na vzroke in posledice koroškega plebiscita, skozi orise mitologizacije čezmejne zgodovine pa pojasnjuje, koliko so ti prispevali k odnosom med obema narodoma. Monografija je prvi zaokrožen pogled na pomembno zgodovinsko obdobje v slovenskem prostoru po letu 1970.
Sozaložnik: Inštitut za narodnostna vprašanja
Izid knjige je podprla Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.
Zbirka Filozofska knjižnica
Aristoteles: Nikomahova etika
Prevedel, uvodno besedo, opombe in terminološki slovarček napisal Kajetan Gantar.
Četrti natis (1994, 2002, 2016, 2022)
Nikomahova etika je najbolj znano in najvplivnejše Aristotelovo delo o etiki, ki je sestavljeno iz desetih knjig. V njih zagovarja etiko vrlin in razpravlja o najvišjem dobrem, srečnem življenju, pravičnosti, užitkih in prijateljstvu. Smoter etike po Aristotelu pomeni opredeliti in uveljaviti najvišje dobro, h kateremu teži tako vsak človek kot posameznik kakor tudi družba kot skupnost teh posameznikov; to najvišje dobro pa je srečnost. Srečnost ne obstoji v uživaškem življenju, kot sodi velika večina, marveč v življenju, ki je usklajeno z vrlino ali krepostjo.
Brane Senegačnik: Gespräche mit Niemandem / Pogovori z nikomer
Prevedel Boštjan Dvořak.
Spremno besedo napisal Alen Širca.
Mohorjeva založba, Celovec je v sozaložništvu s Slovensko matico pripravila dvojezično izdajo pesniške zbirke Braneta Senegačnika Pogovori z nikomer. Delo, ki je prejelo Nagrado Prešernovega sklada 2021, je v nemščino prevedel Boštjan Dvořak.
Lirična poezija nastaja tedaj, kadar zmanjka besed, ker je to, kar doživljamo, pregosto, preživo, pregloboko. Takrat iz doživljanja samega vzniknejo velika, največja vprašanja: o izvoru, o ljubezni, o smrti, o smislu. Mitična in obenem osebna vprašanja, ki prodirajo skozi vso resničnost do nedoumljivega; skozi katera nedoumljivo proseva v naš zgodovinski in vsakdanji tu in zdaj. Vprašanja, ki so zmeraj: zmeraj drugačna in zmeraj ista. Tedaj nam pomeni ne zadostujejo, potrebujemo ritme, zvočne figure in podobe, ki vzgibljejo čute, spomin in domišljijo. Zahtevne, kompleksne tradicionalne oblike, njihovo subtilno prenavljanje in »prevajanje v naš čas« v zbirki Pogovori z nikomer imajo natanko ta namen. Lirična poezija namreč ni samo za branje, temveč tudi za poslušanje in predvsem za doživljanje: tega, česar se dotika, namreč ni mogoče izreči, ampak le doživljati. Mogoče se nikjer drugje ne počutimo tako neprestopno sami kot ob teh vprašanjih in nikjer ne čutimo globlje potrebe po pogovoru. Tak pogovor, v katerem gre do konca zares, je lirična poezija: njene besede so izrečene v tišino, iz katere so prišle.
Sozaložnik: Mohorjeva založba, Celovec
Prevod je izšel s podporo Javne agencije za knjigo Republike Slovenije.
Ignacija Fridl Jarc, Aleš Gabrič, Miljana Cunta (ur.): Glasnik Slovenske matice 2019–2020
Glasnik Slovenske matice za leti 2019 in 2020 ponuja pregled vseh aktivnosti in dejavnosti Slovenske matice v tem obdobju. Poleg društvenih zapisnikov ter vsebinskih in finančnih poročil, zapisov o jubilantih in preminulih članih ter povzetkov številnih dogodkov ter odmevnih posvetov in simpozijev velja izpostaviti, da je v letu 2019 Slovenska matica praznovala 155 let svojega obstoja, ob čemer smo organizirali slavnostno akademijo, pa tudi širši javnosti predstavili širok nabor tem, vprašanj in raziskav, s katerimi se danes ukvarjajo njeni člani na zelo različnih področjih znanosti in umetnosti. Povezovali smo se tudi z maticami drugih slovanskih narodov, obiskali Matico srbsko in se udeležili skupnega kongresa na Slovaškem. V letu 2019 sta bila ustanovljena tudi Odsek za slovenski jezik Slovenske matice in Klub mladih Slovenske matice. Leto 2020 je zaznamovala pandemija, obenem pa tudi menjava na delovnem mestu tajnice-urednice. S tem je povezana tudi uvedba Matičinega kanalu na spletnem portalu Youtube, kjer so odslej širši javnosti dostopne in vidne različne dejavnosti Slovenske matice, ki je nadaljevala z uspešnim delovanjem: rekordno knjižno bero, novimi prodajnimi oblikami, zahtevnimi knjižnimi projekti in številnimi prireditvami, ki pa so se bile v skladu z raznimi omejitvami prisiljene preseliti v druga (spletna) okolja.
Napovedujemo:
Erich Fried: Je kar je pravi ljubezen. Izbranih sto
Izbral in prevedel Štefan Vevar.
Spremno besedo napisala Tanja Petrič.
Je kar je pravi ljubezen prinaša sto pesmi iz različnih pesniških zbirk, ki so razvrščene v štiri tematske sklope: liriko moralnega angažmaja, liriko družbenega angažmaja, politično liriko in ljubezensko liriko. Kljub raznolikim tematskim osiščem, ki dajejo intonacijo posameznim poglavjem, delujejo pesmi v zbirki izjemno enotno. V njih slavi subtilna jezikovna bravuroznost, ki se kaže v poantiranih zasukih vsakdanjega razumevanja konfliktnih situacij v smer neobičajnega in razgaljujočega. Posebej značilne so pesmi v aforistični in epigramski formi, ko osvetljujejo družbenokritična in filozofska vprašanja tako, da se poženejo v srž paradoksa, ki stoji v jedru naše družbene ali intimne pogodbe. Ko razgaljajo družbeno tkivo, pa se pesmi ne odrekajo ranljivosti in nežnosti, prav nasprotno. Friedova poezija svojo ost namreč upira najprej proti otopelosti in odtujitvi, tako osebni kot skupni, da bi priklicala, kot se je izrazil pesnik sam, pristno slišanje, videnje, čutenje, mišljenje.
Glasnik Slovenske matice 2021
Glasnik Slovenske matice 2021 bo ponujal pregled vseh aktivnosti in dejavnosti Slovenske matice v tem letu.
MATIČINI DOGODKI
Matičina novinarska konferenca
Torek, 5. 4., ob 11. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Predstavitev prvega letnika zbirke Odstiranja
Na dogodku bomo ob izidu petega zvezka iz zbirke Odstiranja z naslovom Koroški plebiscit – 100 let kasneje (ur. Danijel Grafenauer) predstavili tudi ostala štiri dela Niko Kralj, pionir industrijskega oblikovanja (ur. Barbara Predan in Špela Šubic), Simon Rutar in Beneška Slovenija (ur. Danila Zuljan Kumar in Petra Kolenc), Emilijan Cevc, umetnostni zgodovinar in pisatelj (ur. Milček Komelj) ter Življenje in delo Štefana Barbariča (ur. Vesna Mikolič). O monografijah bodo spregovorili uredniki, pogovor pa bo povezoval dr. Aleš Gabrič, ki usklajuje izhajanje zbirke Odstiranja.
Matičin posvet
Četrtek in petek, 7. 4.–8. 4., ob 10. uri
Klub CD, Cankarjev dom, Prešernova cesta 10, Ljubljana
Vzdržati različnost – filozofski simpozij o »mnogih svetovih« v teoriji in praksi
Namen simpozija, ki ga organizira Filozofski odsek pri Slovenski matici v sodelovanju s Cankarjevim domom, je osvetliti pojmovanje »mnogih svetov« iz različnih zornih kotov v čim bolj odprti in dialoški razpravi, ostajajoč pri tem znotraj širšega tematskega obzorja filozofije. V izvoru ali vsaj ozadju razprave o mnogih svetovih je véliko filozofsko vprašanje o razmerju med mnogim in enim. Mnogega ni brez enega, pri čemer pa mnogo ni le »drugo« v odnosu do enega, temveč je nemalokrat tudi drugačno in različno – zato moramo tako v svetu kot v sebi, tako v teoriji kot v praksi vzdržati različnost ter obenem ohranjati presežno enost v skupnem in vselej razvejanem filozofskem logosu.
Vodja Filozofskega odseka Slovenske matice dr. Marko Uršič je k sodelovanju na simpoziju pritegnil številne slovenske filozofe. V četrtek, 7. 4., dopoldne bodo predstavili svoje referate: akad. dr. Tine Hribar, dr. Janko Lozar Mrevlje, dr. Edvard Kovač, dr. Darko Štrajn, dr. Borut Ošlaj; in popoldne: dr. Andrej Ule, dr. Olga Markič, dr. Božidar Kante, dr. Maja Malec in dr. Peter Lukan; v petek, 8. 4., dopoldne pa: dr. Lenart Škof, dr. Bojan Žalec, dr. Tomaž Grušovnik, dr. Nina Petek in dr. Marko Uršič.
Več o simpoziju lahko preberete na spletni strani Cankarjevega doma.
Matičina predavanja
Torek, 12. 4., ob 18. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Dr. Miloš Bavec: Geološka karta kot osnova za trajnostno upravljanje s prostorom
Predavanje Naravoslovno-tehniškega odseka pri Slovenski matici
Sreda, 20. 4., ob 19. uri
Dvorana M3+M4, Cankarjev dom, Prešernova cesta 10, Ljubljana
Naj slovenščina odmeva
Dr. Marijan Dović: Slovensko pesništvo 19. stoletja in gore: rojstvo mitskega kraja iz duha poezije
Dr. Vesna Mikolič: Ključne besede – ključ do Cankarjevih del
Cikel jezikoslovnih predavanj Odseka za slovenski jezik pri Slovenski matici
Odsek za slovenski jezik pri Slovenski matici v sodelovanju s Cankarjevim domom organizira cikel jezikoslovnih predavanj »Naj slovenščina odmeva«, ki se dotika aktualnih vprašanj, povezanih z jezikom in jezikovno politiko, sega pa tudi na področje književnosti, ki se piše v slovenščini, tudi v zamejstvu.
Gre za drugi dogodek v okviru spomladanskega dela cikla (prvi je bil organiziran marca), jeseni pa pripravljamo še dva dogodka, prvega v oktobru in drugega v novembru.
Več o ciklu lahko preberete na spletni strani Cankarjevega doma.
Matica na Sejmu na zraku
Petek in sobota, 22. 4. (od 10. do 20. ure)–23. 4. (od 10. do 22. ure)
Park Zvezda, Ljubljana
Sejem na zraku
Ob prihajajočem Svetovnem dnevu knjige pisarna Ljubljane, Unescovega mesta literature in
založba Sanje organizirajo Sejem na zraku 5, ki bo potekal na tradicionalni lokaciji v Parku Zvezda v Ljubljani. V okviru sejma bo postavljen tudi manjši oder, na katerem bo potekalo omejeno število izbranih prireditev.
Vabljeni na stojnico in dogodke, ki jih bo organizirala Slovenska matica.
Drugi dogodki
Čertek, 7. 4., ob 11. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Predstavitev novih koroških slovenskih publikacij
Na dogodku bodo predstavili zbirko pesmi Egija Gašperšiča (r. 1. 9. 1936 v Kropi) Kaj vam pa jaz povem. Izbrane skladbe (ur. Tomaž Faganel), jubilejni zbornik Koroška poje: zlatih 50 let: 1972–2022 (ur. Zalka Kelih-Olip idr.), delo Marie Bartoloth (r. 1938 v Gorjah na Zilji) Mijalca Majalca: ziljska basen (priložen CD s pravljico v ziljskem narečju) ter novi dvojezični zemljevid občine Sele. Publikacije bodo predstavili Katja Osterc, Zalka Kelih-Olip in Martin Kuchling za KKZ – Krščansko kulturno zvezo, Celovec, ter mag. Martina Piko-Rustia za SNIUJ – Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik.
Dogodek poteka v okviru Koroških kulturnih dni v Ljubljani.
Torek, 12. 4. 2022 ob 11.uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Predstavitev knjižnega daru SPZ – Slovenske prosvetne zveze za leto 2022 ter literarne revije „Rastje«
Knjižni dar SPZ tokrat sestavljajo še »Koroški koledar 2022« (ur. Irena Destovnik) s spominsko in aktualno kulturno-politično vsebino, Gabrijel Wutti »Pasje kvatre / Hundsjahre. Dnevniški zapiski iz pregnanstva 1942 in 1943 (ur. Brigitte Entner in Valentin Sima), dvojezična slikanica Birgit Hohensasser-Schlebir »Medvedki v raju 2.0 / Erdbären im Paradies 2.0« (ilustrirala avtorica in njena otroka, prevedla Stana Anželj) ter dvojna avdio-zgoščenka »Gorjanska serenada« Mešanega pevskega zbora Gorjanci iz Kotmare vasi. Predstavili bodo tudi bogato in pestro literarno revijo »Rastje« št. 15 (ur. dr. Miha Vrbinc). O publikacijah bodo spregovorili: dr. Valentin Sima za SZI – Slovenski znanstveni inštitut v Celovcu, Irena Destovnik in Stana Anželj za SPZ in DSPA – Društvo slovenskih pisateljev in pisateljic v Avstriji ter kot moderatorka mag. Lidija Golc za KKS-Lj.
Dogodek poteka v okviru Koroških kulturnih dni v Ljubljani.
Sreda, 13. 4. 2022 ob 11.uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Predstavitev monografije Koroški plebiscit – 100 let kasneje
Enajst slovenskih in avstrijskih avtorjev ter en madžarski z interdisciplinarnimi pogledi odstirajo kopreno z nekaterih manj znanih dogodkov in procesov, ki se nanašajo na vzroke plebiscita na Koroškem ter na njegove posledice vse do leta 2020. Znanstveno monografijo, s katero je Slovenska matica zaključila prvo leto izhajanja nove zbirke Odstiranja, bosta poleg urednika in soavtorja dr. Danijela Grafenauerja (INV, Ljubljana) predstavila še predsednik Slovenske matice izr. prof. dr. Aleš Gabrič in soavtorica prof. dr. Marija Wakounig (Univerza na Dunaju).
Dogodek poteka v okviru Koroških kulturnih dni v Ljubljani.
Četrtek, 28. 4. 2022 ob 11.uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Pogovor »Izkušnje slovenskih založnikov na Koroškem«
Na pogovoru in branju z naslovom »Izkušnje slovenskih založnikov na Koroškem« bodo sodelovali leta 1954 rojeni založnik, urednik, avtor knjižnih in TV uspešnic, večkrat nagrajeni kritični publicist ter angažirani mirovnik profesor Lojze Wieser (celovški založbi Wieser in Drava), leta 1968 rojeni zgodovinar in slovenist, (so)avtor vrste razprav ter knjig, urednik, prevajalec in dejaven prenoviteljski kristjan mag. Hanzi Filipič (celovška Mohorjeva založba) ter leta 1955 že v Ljubljani rojena Ziljanka, profesorica slovenskega in ruskega jezika, avtorica strokovnih besedil in več pesniških zbirk mag. Lidija Golc (KKS-Lj) kot moderatorka.
Dogodek poteka v okviru Koroških kulturnih dni v Ljubljani.
Prireditve potekajo ob upoštevanju aktualnih odlokov glede virusa SARS-CoV-2. Kulturna dejavnost se izvaja brez dodatnih omejitev števila obiskovalcev, postavitve sedežev ali izpolnjevanja pogoja PCT.