Tomažu Potočniku za nagrado Radojke Vrančič, ki jo podeljuje Društvo slovenskih književnih prevajalcev za posebno uspele prevode leposlovnih, humanističnih in družboslovnih besedil prevajalcem, starim do 35 let. Nagrado prejme za prevod dela Francesca Petrarce Moja skrivnost, ki je izšlo pri Slovenski matici v letu 2020.
Strokovna komisija za nagrade in priznanja pri Društvu slovenskih književnih prevajalcev, ki jo sestavljajo Vasja Bratina, Saša Jerele, Suzana Koncut, Maja Šučur in dr. Štefan Vevar (predsednik), je v utemeljitvi zapisala: »Petrarcovo introspektivno delo, napisano v klasični latinščini, je prevodno zahtevno, saj od prevajalca ne terja le odličnega poznavanja avtorja in njegovega časa, temveč zaradi njegove vloge utemeljitelja humanizma tudi dobro poznavanje rimske antične književnosti in njenih avtorjev. Poleg tega je napisano v obliki dvogovora med dvema avtorjevima alter egoma, kar mu daje posebno, ne-esejistično, dramskemu besedilu podobno dinamiko, katere ritem se spreminja v skladu z naravo njune interakcije […]. Prevajalcu je vse navedene elemente uspelo zgledno prenesti v slovenščino, ne da bi pri tem žrtvoval vsebinsko zvestobo izvirniku.«
Nagrajenec se bo predstavil v radijski oddaji Literarna matineja, ki bo predvajana v sredo, 24. novembra 2021, ob 11.05 na 3. programu Radia Slovenija – programu Ars. Pogovor z nagrajencem bo vodila radijska novinarka in literarna kritičarka Tina Kozin. Lepo vabljeni k poslušanju!
Iz zbirke Filozofska knjižnica
Francesco Petrarca: Moja skrivnost
Prevod in spremna beseda: Tomaž Potočnik
Razprava Moja skrivnost spada v obdobje Petrarcove osebne intelektualne in duhovne krize, saj se je od avignonskega papeškega dvora, kjer je preživel precejšen del življenja, vse bolj usmerjal nazaj k Italiji. Težnji po fizični vrnitvi k svojim izvorom sledi tudi duhovni obrat – Petrarca se od čaščenja antike vrača k preiskovanju krščanskih temeljev, a obenem s svojimi navedki dokazuje tudi nasprotno: da krščanske meditativnosti ne moremo doživeti brez temeljitega poznavanja klasične literature. Pisec že z naslovom dela nakaže, da želi predvsem preiskati samega sebe in svoja stremljenja, se poglobiti v skrivnost lastne osebnosti in v družbi svetega Avguština poiskati nove poti do Resnice, ki avtorja v delu kot poosebljena ženska tudi nagovori. Moja skrivnost kaže pot k iskanju samega sebe in bralcu ne ponuja dokončnih odgovorov, zato prevajalec Tomaž Potočnik v spremni besedi upravičeno poudarja, da ti »nasveti za življenje, ki so – ne glede na to, ali jih imenujemo krščanski ali stoiški – jedro Moje skrivnosti, danes, po skoraj sedemsto letih, niso nič manj uporabni, kot so bili v času avtorjevega življenja ali v antiki.«
Knjiga je izšla ob podpori Javne agencije za knjigo Republike Slovenije.