V mesecu februarju je Slovenska matica že uspešno izvedla 11-urni dan odprtih vrat ob praznovanju naše 155-letnice. Toplo se zahvaljujemo vsem, ki ste nas ob tem častitljivem jubileju podprli – predsedniku države Republike Slovenije Borutu Pahorju, ki je bil častni pokrovitelj našega srečanja in nas je počastil tudi s svojo pozdravnim govorom na slavnostni akademiji, vsem nastopajočim, vsem obiskovalkam in obiskovalcem in vsem, ki ste o naših dogodkih poročali v svojih medijih. Veliko nam je pomenilo, da ste bili z nami.
Z nič manjšo vnemo pa že nadaljujemo tudi z našim rednim programom in dejavnostmi. Toplo ste torej vabljeni na vse javne dogodke, ki jih načrtujemo v februarju, obenem pa vas obveščamo tudi o ostalih načrtovanih dejavnostih:
Torek, 12. februar 2019, ob 18. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Prof. dr. Gregor Majdič, dr. vet. med., Z matičnimi celicami iz laboratorija do klinike
Matične celice so čisto posebne celice, katerih glavna značilnost je, da se lahko neomejeno delijo in da se lahko razvijejo v različne tipe celic. Predstavljajo velik obet na področju regenerativne medicine, saj bi z njihovo pomočjo v prihodnosti verjetno lahko zdravili številne bolezni in z njimi nadomeščali poškodovane ali okvarjene organe. Na predavanju bodo predstavljene osnovne značilnosti matičnih celic, kako bi jih lahko uporabljali v medicini in prenos znanja o matičnih celicah iz laboratorija v veterinarske klinike po Evropi. Predavanje prireja Naravoslovno-tehniški odsek Slovenske matice (več v priponki).
Torek, 12. februarja 2019, do četrtka, 14. februarja 2019
Matica srpska, Novi Sad, Srbija
Srečanje z najvišjimi predstavniki Matice srpske
Predstavniki Slovenske matice se bodo na povabilo predsednika Matice srpske prof. dr. Dragana Stanića v Novem Sadu udeležili delovnega srečanja, na katerih se bosta obe, tako srbska kot slovenska najstarejša posvetna kulturna in znanstvena ustanova, dogovorili o tesnejšem sodelovanju in povezavah v prihodnosti.
Torek, 19. februarja 2019, ob 11. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Tiskovna konferenca – predstavitev filozofske zbirke Slovenske matice za leto 2018 – Tine Hribar, Nesmrtnost in neumrljivost III; Lenart Škof, Antigonine sestre; Plotin, Zbrani spisi II
Slovenska matica bo na skupnem dogodku predstavila svoj lanskoletni filozofski program. Predstavljeni bosta dve izvirni slovenski filozofski deli in drugi del prevoda Plotinovih Zbranih spisov.
S tretjim delom akad. prof. dr. Tine Hribar zaključuje svojo obsežno filozofsko trilogijo. V njej natančneje predstavi Eckhartova filozofska stališča o nesmrtnosti in neumrljivosti, sodobno teologijo (Balthasar, Moltmann, Rupnik), Heideggrove filozofske poglede na nesmrtnost, apologetsko filozofirajočo teologijo (Levinas, Marion, Kocijančič) ter odkritja sodobne znanosti na temo smrti in obsmrtnih izkušenj. Svojo tridelno knjižno razpravo sklepa z besedami: »Ljubezen do življenja, iz katere izvira veselje do zdaj živetega življenja, presega ne le željo po smrti, ampak tudi željo po večnem Življenju. (Na)gon smrti ni želja po smrti, marveč želja po presežku življenja: po tistem, kar naj bi bilo več, a je manj od življenja. Od življenja, ki vključuje tudi filozofijo, namreč filo-zofijo kot ljubezen: kot rado-vednost. RAD IMETI, TO JE VSE.«
Antigonine sestre prof. dr. Lenarta Škofa je delo o genealogiji ljubezni. Kakor je Jezus za krščanstvo, je Antigona v zgodnji evropski misli ničelna točka etike: v njej se združujejo stari nenapisani zakoni, arhaična etična načela ter najvišji zakon ljubezni. V dialog z Antigono so pritegnjena tudi ženska božanstva arhaične grške dobe (Metida), stare kozmološke matrice (chóra) ter liki t.i. herojskih žensk, kot so Savitri iz indijskega epa Mahabharata, Alkestida iz istoimenske grške Evripidove drame ter slovenski mitološki lik Lepe Vide. Delo se posveča še vlogi žensk in ženskega počela v judovsko-krščanskem okviru (Neznanka iz Betlehema, Modrost iz knjige Pregovorov ter Marija v okviru sodobne katoliške filozofske teologije). Slednjič so v knjigi obravnavane Schellingove filozofske tenkočutne misli o Clari ter Heideggerjevi premisleki o Biti, tudi v navezavi na starogrške okvire kozmološkega mišljenja pri Sapfo in njeni Afroditi kot sestri Biti. V sklepu se Antigonine sestre posvečajo francoski filozofinji Luce Irigaray kot šifri prehoda k dobi Diha/Sape, utemeljeni na vertikalni transcendenci ter z njo povezani spiritualno-telesni gesti sočutja in ljubezni.
Druga knjiga slovenskega prevoda Plotinovih Zbranih spisov obsega traktate, ki so po kronološkem vrstnem redu oštevilčeni od 22 do 33. Dvanajst traktatov, ki so nanizani v drugi knjigi, je Plotin zapisal v svojem zrelem in, lahko rečemo, tudi najbolj ustvarjalnem obdobju, ko je bil star okrog šestdeset let, tj. potem ko je Porfirij leta 263 n. š. prišel iz Grčije v Rim in vstopil v njegovo filozofsko šolo, bolje rečeno, v krog Plotinovih učencev in prijateljev. Pričujoča dvanajsterica traktatov vsekakor tvori niz Plotinovih vélikih in najbolj odmevnih razprav, ki jih lahko razvrstimo v štiri tematske sklope (22–24, 25–26, 27–29 in 30–33). V tem obdobju je Plotin miselno izpopolnil in tekstovno obrusil svoj osrednji filozofski nauk o treh izvornih hipostazah: o Enem, Umu in Duši. Seveda pa Plotin vsaj posredno govori o treh izvornih hipostazah v vseh 54 traktatih, saj njegov filozofski sistem lahko primerjamo s čudovito mrežo miselnih biserov, tj. umskih resničnosti, v kateri se vsak biser zrcali v vsakem in obenem vsak zrcali celoto te veličastne, prosojne in sijoče strukture, ki jo kakor sonce preseva prva hipostaza, Dobro ali Eno. Prevodnemu besedilu je prevajalka doc. dr. Sonja Weiss dodala Uvodne besede, vsebinske povzetke posameznih traktatov in ga dopolnila z nujnimi opombami, spremno besedo h knjigi pa je prispeval prof. dr. Marko Uršič.
Četrtek, 21. februarja 2019, ob 18. uri
Knjižnica Otona Župančiča, Kersnikova ulica 2, Ljubljana
Ob 155-letnici delovanja Slovenske matice
Tajnica in urednica Slovenske matice dr. Ignacija J. Fridl bo spregovorila o Slovenski matici, njenem poslanstvu in pomenu, predvsem pa na privlačen način predstavila najbolj brane Matičine knjige, se dotaknila najnovejših knjižnih izdaj in načrtov ter Cankarjevega sodelovanja z našo najstarejšo posvetno kulturno in znanstveno ustanovo.
Četrtek, 21. februarja 2019, ob 18. uri
Dvorana Društva slovenskih pisateljev in Slovenskega centra PEN, Tomšičeva 12, Ljubljana
Srečanje z Josipom Ostijem
V sodelovanju Slovenskega centra PEN z založbami Slovenska matica, Beletrina in Annales ZRS Koper bo potekalo srečanje z Josipom Ostijem, bosansko-kraškim pesnikom, prevajalcem in esejistom, ki je za roman Črna, ki je pogoltnila vse druge barve – roman o oslepelem prijatelju v Kopru prejel mednarodno nagrado PONT za leto 2018. S to letnico je izšlo kar petnajst njegovih knjig, med njimi pri Slovenski matici tudi zbirka esejev Med dvema bregovoma, ki bo prvič predstavljena na dogodku. S pesnikom se bodo pogovarjali Marko Kravos, dr. Vesna Mikolič in dr. Boris A. Novak, gost pa bo prebral tudi nekaj svojih del.
Vstop na vse prireditve je na Slovenski matici prost in počaščeni smo, če se nam pridružite. Prav tako pa smo zmeraj veseli vaših pobud, vprašanj in mnenj.