V mesecu novembru vam Slovenska matica ponuja vrsto izjemnih kulturnih in strokovnih dogodkov, zato upamo, da boste našli kakšno prireditev, ki se je boste lahko udeležili in veselili. Trenutno sta v tisku knjižni novosti ddr. Marije Stanonik Čebela na cvetu in v svetu ter Antigonine sestre dr. Lenarta Škofa (s subvencijo JAKRS). Prva bo predstavljena na Slovenskem knjižnem sejmu v Cankarjevem domu, druga pa v naši dvorani, predvidoma v mesecu decembru. V sodelovanju z založbo Mladika je izšla pretresljiva dvojezična pesniška zbirka Marije Kostnapfel s preprostim naslovom Pesmi, ki jo je finančno podprl Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Kot sozaložnica je Slovenska matica sodelovala s Slovenskim gledališkim inštitutom pri izdaji knjige gledaliških kritik Jerneja Novaka Gledališko desetletje, v kateri je zelo živo predstavljeno slovensko gledališče v 80. letih prejšnjega stoletja. Še posebej pa je Slovenska matica ponosna, da je bila povabljena k sodelovanju pri projektu Kulturnega društva Severin Šali iz Novega mesta, ki je ob 70-letnici akademika profesorja dr. Milčka Komelja v dveh zvezkih pod naslovom Življenje z umetnostjo izdalo portret tega vélikega umetnostnega zgodovinarja, strastnega častilca Resnice in Lepega, pokončnega zagovornika slovenstva in slovenskega jezika. Knjigi Marije Kostnapfel in Jerneja Novaka ter knjižno monografijo o akademiku profesorju dr. Milčku Komelju lahko kupite v naši prodajalni v 1. nadstropju na Kongresnem trgu 8, v prihodnjih mesecih pa jih bomo predstavili tudi v naši dvorani. Obenem vas obveščamo, da je izšel Glasnik Slovenske matice za leto 2017, v katerem lahko preberete prispevke z naših prireditev ter dokumente o našem delovanju v letih od 2015 do 2017. Brezplačne izvode Glasnika lahko vsi predstavniki medijev dobite na sedežu naše ustanove.
Sicer pa vas vljudno vabimo na naše prireditve.
nedelja, 11. november 2018, ob 14. uri
Koroški deželni arhiv/Kärntner Landesarchiv, St. Ruprechter Straße 7, Celovec/Klagenfurt
Slovenska matica sodeluje na Trodeželnem zborovanju ob 100-letnici konca prve svetovne vojne. Kot govornica bo nastopila tudi tajnica-urednica Slovenske matice dr. Ignacija Fridl Jarc, in sicer na temo Upor slovenske umetniške besede zoper nasilno govorico vojne. Na zborovanju bo predstavljen Manifest za mirovno regijo Alpe-Adria (gl. priponko).
torek, 13. november 2018, ob 18. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Predavanje raziskovalca na Nacionalnem inštitutu za biologijo in kustosa za ornitologijo v Prirodoslovnem muzeju Slovenije v Ljubljani docenta dr. Ala Vrezca: Urbanizacija in ptice: ljubljanske ptice včeraj, danes in jutri (gl. priponko).
sreda, 14. november 2018, ob 19. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
KUD Kdo in Založba Družina bosta v ciklu pogovorov na temo Ars & religio – medverska žarišča tokrat v naši dvorani gostila zagrebško-ljubljanskega metropolita Porfirija Perića. Pogovor o odnosu med umetnostjo in religijo bo z najvišjim predstavnikom pravoslavne cerkve pri nas vodil Jan Peršič (gl. priponko).
četrtek, 15. november 2018, ob 10. uri
Knjižnica Domžale, Cesta talcev 4, Domžale
Ta dan bo Slovensko matico gostila Knjižnica Domžale, kjer bo tajnica-urednica dr. Ignacija Fridl Jarc knjižničnim obiskovalkam in obiskovalcem predstavila deset knjižnih novitet in najbolj odmevnih izdaj naše založbe.
četrtek, 15. november 2018, ob 18. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
V sodelovanju s Ženskim odborom SC PEN – MIRA bo Slovenska matica gostila prvo iz niza predavanj in pogovorov o pojavih sovražnega govora v naši družbi. Na temo Sovražni govor in njegov izvor bo predaval dr. Iztok Simoniti.
petek, 16. november 2018, ob 20. uri
Slovanska knjižnica, Einspielerjeva ulica 1, Ljubljana
Slovanska knjižnica pripravlja 24-urno nepretrgano branje Cankarjevih besedil, poimenovano Noč in dan s Cankarjem. Ob 18.30 bo potekala slavnostna akademija, javno branje pa se začenja ob 20. uri. Na dogodku bo sodelovala tudi Slovenska matica, in sicer bo tajnica-urednica dr. Ignacija Fridl Jarc brala odlomek iz Cankarjeve Nine.
Slovenska matica na Slovenskem knjižnem sejmu
sreda, 21. november 2018, 11.00-12.00
Debatna kavarna, Cankarjev dom
Čebela na cvetu in v svetu, pogovor o knjigah akademikinje ddr. Marije Stanonik o čebeli v slovenski kulturni zgodovini, folklori in gospodarstvu ter čebelarja Ivana Esenka Svet čebel. Skupni nastop založb Slovenska matica in Družina.
Čebela je v slovenski kulturi in gospodarstvu imela zelo pomembno vlogo. O njej je ob prvem svetovnem dnevu nastalo nekaj imenitnih knjig. Prav čebele pa so s svojim vzgledom skupnega dela poskrbele tudi za imenitno druženje dveh založb – Založbe Družina in Slovenske matice. Ivan Esenko je avtor zelo lepe knjige Svet čebel, v kateri govori o čebelah in čebelarstvu v Sloveniji. Akademikinja ddr. Marija Stanonik pa je skoraj desetletje zbirala in raziskovala obsežno gradivo o njenem pomenu v gospodarskem življenju naroda ter v slovenski kulturni zgodovini, tako v slovenskem slovstvu kot folklori, znanosti in umetnosti. Rezultat teh raziskav je monografija Čebela na cvetu in v svetu, ki skupaj z bogatim naborom fotografij obsega skoraj 300 strani. Avtorja bosta predstavila nekaj največjih odkritij svojih raziskav, z obiskovalci sejma pa bosta delila tudi iskrive zgodbe, ki sta jih zbrala in doživela med čebelarji pri svojem dolgoletnem delu na terenu.
sreda, 21. november 2018, 14.00-15.00
Debatna kavarna, Cankarjev dom
Religija in jezik nasilja, pogovor o knjigi Jana Assmanna, Totalna religija; gosta: akademik profesor dr. Tine Hribar, dr. Iztok Simoniti
Jan Assmann je eden najbolj uglednih religiologov in egiptologov, ki z ženo Aleido Assmann razvija teorijo kulturnega spomina. Za svoje delo sta v oktobru skupaj prejela tudi nagrado za mir Združenja nemških založnikov. Najbolj znane so njune raziskave in razprave o monoteističnem ekskluzivizmu, iz katerega izhajata religijsko nasilje in fundamentalizem, o čemer Jan Assmann spregovori v svoji monografiji Totalna religija. V prevodu Alfreda Leskovca je izšla pri Slovenski matici s podporo Javne agencije za knjigo Republike Slovenije.
Gosta pogovora akademik profesor dr. Tine Hribar in pisec spremne besede dr. Iztok Simoniti bosta osvetlila trenutno eno najbolj perečih vprašanj in tem sodobnega sveta, to je jezik nasilja v verskih besedilih. Umestila ga bosta v kontekst današnje družbe ter ga soočila s stališči sodobnih predstavnikov največjih svetovnih verskih skupnosti. Predvsem pa bosta z razmislekom o izvorih nasilja poskušala postaviti kažipote k tako iskani in zaželeni govorici miru, sožitja ter spoštovanju svetosti življenja.
četrtek, 22. november 2018, 11.00-12.00
Debatna kavarna, Cankarjev dom
Cankarjeva pot od novega življenja do Novega življenja, pogovor o knjigi Ivana Cankarja, Novo življenje; gostja: profesorica dr. Vesna Mikolič
Ivan Cankar je pri Slovenski matici v osmih letih izdal kar deset svojih knjig. Ena izmed njih je manj znani roman Novo življenje, v katerem prikazuje umetnika Antona Grivarja, ko se iz tujine, poln hrepenenja in novih načrtov, vrača domov. Roman je prvič izšel leta 1908, Slovenska matica pa je ob 100-letnici pisateljeve smrti pripravila ponatis knjige s spremnima besedama akademika profesorja dr. Franceta Bernika ter profesorice dr. Vesne Mikolič. Prvi je v svoji obsežni razpravi Ivan Cankar in Slovenska matica povzel temeljne značilnosti Cankarjevih literarnih besedil, ki so izšla pri najstarejši slovenski kulturni in znanstveni ustanovi. Profesorica dr. Vesna Mikolič pa bo poslušalce v pogovoru z urednico Slovenske matice Ignacijo J. Fridl popeljala v bogati svet Cankarjevih podob in njihovih pomenov. Prav besedna zveza novo življenje je namreč ena od osrednjih Cankarjevih tem, ki je v predstavljenem romanu zaživela tudi v naslovu.
četrtek, 22. november 2018, 14.00-15.00
Sejna M, Cankarjev dom
Slavistika in slovenščina na tujih univerzah in inštitutih, pogovor ob knjižni zbirki razprav »francoske« slavistke dr. Antonie Bernard, gosti: dr. Mojca Nidorfer-Šiškovič, mag. Jelka Kernev Štrajn, mag. Franc Verovnik, dr. med.
Prisotnost slovenščine na lektoratih in inštitutih v tujini ni pomembna le zaradi spodbujanja zavesti o obstoju slovenskega jezika v svetu, temveč tudi zaradi vpliva, ki ga imajo predavatelji za širjenje in prevajanje slovenske književnosti v tujini. Ena najimenitnejših dam slovenistike v tujini je bila dr. Antonia Bernard, univerzitetna profesorica, slavistka, literarna zgodovinarka, jezikoslovka, prevajalka in slovensko-francoska književnica. Leta 1965 je diplomirala iz francoske književnosti in ruščine na Sorboni, doktorirala z nad 700 strani dolgo razpravo o Jerneju Kopitarju in si v Franciji ustvarila družino. Od leta 1996 je bila na Institut National des Langues et Civilisations Orientales predstojnica katedre za slovenščino. Od leta 2000 do upokojitve leta 2007 pa predstojnica celotnega Oddelka za Srednjo in Vzhodno Evropo. Prav ona je poskrbela za odmevnost slovenske književnosti v francoskem prostoru, saj je prevajala dela Borisa Pahorja, Draga Jančarja in Edvarda Kovača.
Bila je vneta častilka slovenskega jezika in književnosti, ki je v slovenskem prostoru premalo znana. Zato je zbirka razprav Francosko o Slovencih, slovensko o Francozih (Slovenska matica, 2018), ki jo je uredila akademikinja ddr. Marija Stanonik, prevedla Jelka Kernev Štrajn, z bibliografijo pa opremila Anka Sollner Perdih, nujen, zaslužen poklon ne samo dr. Antonii Bernard, temveč tudi vsem slovenskim predavateljem v tujini. To je najimenitnejši trenutek, da si z gosti dr. Mojco Nidorfer-Šiškovič, vodjo programa Slovenščina na tujih univerzah, prevajalko zbirke razprav mag. Jelko Kernev Štrajn, ter osebnim prijateljem dr. Bernardove mag. Francem Verovnikom, doktorjem medicine, zastavimo vprašanje, kako lahko odnos do slovenskega jezika in književnosti v tujini spremenimo in še okrepimo.
četrtek, 22. november 2018, 15.00-16.00
Debatna kavarna, Cankarjev dom
Zgodovinski roman med dejstvi in literarno fikcijo, pogovor o knjigi Giulia Angionija, Toledski plameni; gosta: profesor Miran Košuta, prevajalec Vasja Bratina
Giulio Angioni (1939–2017) s Sardinije je bil zelo cenjen italijanski pisatelj, pesnik, esejist in kulturni antropolog. Napisal je dve pesniški zbirki in sedemnajst romanov. Roman Toledski plameni je prvi prevod kakega avtorjevega dela v slovenščino. Kritiki ga štejejo za njegovo najboljše delo, saj je zanj prejel kar štiri pomembne italijanske literarne nagrade. Glavni lik je resnična zgodovinska osebnost – enainštiridesetletni Sigismondo Arquer, prvorojenec družine sodnika iz Cagliarija in generalni tožilec Sardinskega kraljestva, ki junija 1571 v celici inkvizicijskega zapora v Toledu čaka na smrt na grmadi.
Ob izidu slovenskega prevoda Toledskih plamenov, ki ga je izdala Slovenska matica, bosta prevajalec Vasja Bratina in Miran Košuta, profesor slovenske književnosti na Oddelku za humanistične študije Univerze v Trstu, spregovorila o dilemah prevajanja zgodovinskega literarnega žanra ter razpetosti zgodovinskega romana med upoštevanjem resničnih dejstev in domišljijsko svobodo avtorja. Zanimiv konec Angionijevih Toledskih plamenov namreč ne sovpada povsem z zgodovinskimi podatki o Sigismondu Arquerju, ki je imel z našim Primožem Trubarjem tudi skupnega prijatelja, škofa Petra Pavla Vergerija.
Knjiga Toledski plameni je izšla s podporo Javne agencije za knjigo Republike Slovenije.
sobota, 24. november 2018, 11.00-12.00
Sejna M, Cankarjev dom
Medicina skozi čas, predavanje avtorice Zgodovine zdravstva in medicine na Slovenskem I in II, profesorice dr. Zvonke Zupanič Slavec
Profesorica dr. Zvonka Zupanič Slavec je najuglednejša slovenska strokovnjakinja za zgodovino zdravstva in medicine. V začetku leta 2018 je pri Slovenski matici izdala dve obsežni in enciklopedično pregledni monografiji o razvoju zdravstva in medicinskih strok na Slovenskem. V prvi se posveča medicini skozi čas, ljudski in znanstveni medicini, konceptu javnega zdravstva v preventivi in kurativi, bolnišnične medicine, medicine v izrednih razmerah, kot tudi preskrbi zdravstva z zdravili in razvoju farmacije pri nas. V drugi knjigi predstavi razvoj različnih kirurških strok, vse do transplantacijske medicine, pa okulistike in ortopedije. Veliko zanimivega prinašata tudi obsežni poglavji o razvoju porodništva in rehabilitacijske medicine.
Obiskovalcem Slovenskega knjižnega sejma bo kot zdravnica in zgodovinarka medicine na zanimiv, komunikativen in razumljiv način predstavila izjemno razvojno pot zdravstva in medicine, ki sta od nekdaj bila in ostajata sestavni del družbe, čvrsto vpeta v njen razvoj. Zato tudi vsako razvojno obdobje diha duh časa, takratnega znanja, a tudi rastoči odnos do človeka in njegovega psihofizičnega zdravja. Zdravje je bilo in ostaja visoka vrednota, za katero je zdravstveno osebje v slovenskem prostoru od nekdaj izgorevalo in se žrtvovalo za dobrobit svojih bolnikov. To temeljito, obsežno, slikovito opremljeno in pregledno spisano delo je plod avtoričinega dolgoletnega raziskovalnega dela na področju zgodovine medicine in medicinske humanistike.
Obe knjigi sta izšli ob podpori Javne agencije Republike Slovenije za knjigo.