UVODNA MISEL
Današnji čas lahko razumemo kot čas velike preizkušnje za družbeno kohezijo in solidarnost. Predvsem pandemija pa tudi drugi izzivi sodobnega sveta, kot so migracije in podnebne spremembe, so povzročili potrebo po vse tesnejšem povezovanju in medsebojni komunikaciji tako na globalni kot na nacionalni ravni. Pri tem so lahko nove tehnologije, ki omogočajo komunikacijo in srečevanje na daljavo, še kako koristne. Po drugi strani vidimo, da nas ravno vsa omenjena področja najbolj razdvajajo, da imamo pogosto do najbolj aktualnih problemov diametralno nasprotna stališča in da so novi mediji čedalje večja ovira za doseganje družbenega konsenza, namesto da bi nam bili v pomoč. Vse to še kako občutimo tudi v Sloveniji, kjer se zdi, da javna komunikacija ne služi več iskanju najboljših rešitev, temveč le še razdvajanju in merjenju mišic.
Slovenska matica lahko igra v tem trenutku še posebej pomembno vlogo. Vsi njeni odseki delujejo po ključu nacionalne pomembnosti, torej se odzivajo na vprašanja, ki nimajo enostranskega političnega ali ideološkega predznaka, pač pa so relevantni za celotno skupnost, stroko, umetniško področje. Pri tem se posvečajo tako teoretskim razpravam kot založništvu in organizaciji javnih dogodkov, ki imajo lahko velik družbeni vpliv.
Tako smo se pri Odseku za slovenski jezik odločili, da bomo v prihodnjem letu združili moči s Cankarjevim domom in organizirali cikel javnih predavanj z naslovom “Naj slovenščina odmeva”, s katerim se bomo odzivali na aktualna vprašanja, povezana z jezikom in jezikovno politiko, segla pa bodo tudi na področje književnosti, ki se piše v slovenščini, tudi v zamejstvu. Zanimali nas bodo tudi stiki slovenščine z drugimi jeziki in medkulturni stiki v književnosti, saj je slovenski kulturni prostor del digitalno in tudi drugače vse bolj povezanega globalnega prostora. Predavatelji bodo ugledne osebnosti s področja jezikoslovja, literarnih ved in kulturne zgodovine, prav tako tudi strokovnjaki, ki se interdisciplinarno ukvarjajo s temi področji. S ciklom predavanj želimo ozavestiti pomen vsakega posameznika pri razvoju svojega jezika in kulture, zato da ne izgubljamo kulturne raznolikosti, ki je ključnega pomena pri iskanju rešitev na zahtevna vprašanja sodobnega sveta.
Odsek za slovenski jezik bo na tak način sledil svoji prvenstveni nalogi, ki pomeni ozaveščanje o pomenu slovenščine v javnem življenju naše družbe, saj je za njeno učinkovito delovanje ključno jasno, verodostojno, zaupanja vredno javno sporazumevanje.
V želji, da bi nam vsem skupaj to čim bolje uspevalo, vas lepo pozdravljam!
Dr. Vesna Mikolič,
vodja Odseka za slovenski jezik pri Slovenski matici
MATIČINA KNJIŽNA NOVOST
V novembru napovedujemo:
Zbirka Spomini in srečanja
Kajetan Gantar: Penelopin prt
Penelopin prt je tretji in zadnji del spominov, ki jih je akademik Kajetan Gantar, literarni zgodovinar, klasični filolog in prevajalec temeljnih klasičnih del, izdal pri Slovenski matici. Delo ima naslov po motivu prta, ki ga Odisejeva žena Penelopa, po koncu trojanske vojne slamnata vdova, leta tke, a vse, kar podnevi natke, ponoči razdre in drugo jutro znova začne, vsakič z drugega konca. Gre za dopolnitev in nadaljevanje prejšnjih dveh memoarskih knjig. Tokrat skuša avtor svojo pot osvetliti z drugih, dotlej prezrtih vidikov, a osnutke meče v koš in vsakič začne na novo. Uvodnemu pojasnilu, kako je namesto načrtovanega novega prevoda Odiseje nastala odisejada avtorjevega življenja, sledi šest tematskih sklopov, v katerih avtor naslavlja vprašanja eksistence in predstavlja zasebne konjičke, prikazuje pot od prvih objav v mednarodnih revijah do gostujočih predavanj, opiše prelomno obdobje ob rojevanju samostojne slovenske države, članstvo in obveznosti v SAZU ter srečanja z mladostnimi prijatelji, ki jih je usoda zanesla v Novi svet.
Izid knjige podpirata Javne agencije za knjigo RS in Slovenska akademije znanosti in umetnosti
MATIČINI DOGODKI
Matičina knjižna potovanja
Sreda, 10. 11., ob 11. uri
Knjižnica Ivana Potrča, razstavišče, Prešernova ulica 33, Ptuj
Predstavitev znanstvene monografije Aleksandra Lorenčiča From dreams of »second Switzerland« to capitalism without a human face. The path of economic independence and Slovenian economic transition
Dogodek poteka v sodelovanju s Knjižnico Ivana Potrča Ptuj, ZRC SAZU in z Inštitutom za novejšo zgodovino. Število obiskovalcev je omejeno, potrebne so predhodne prijave.
Matičina knjižna potovanja
Petek, 12. 11., ob 16. uri
Filozofska fakulteta na Reki, predavalnica 402 (4. nadstropje), Sveučilišna avenija 4, Reka
Predstavitev knjige Izrazi moči slovenskega jezika Vesne Mikolič
Dogodek poteka v soorganizaciji s Filozofsko fakulteto na Reki.
Matičina predavanja
Torek, 16. 11., ob 18. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8, Ljubljana
Boštjan Rožič: O razumevanju toka podzemnih voda v Krasu na podlagi detajlnih geoloških kart
Predavanje Naravoslovno-tehniškega odseka pri Slovenski matici
Matičini posveti
Četrtek, 18. 11., in petek, 19. 11., ob 10. uri ODPOVEDANO
Klub Cankarjevega doma, Prešernova cesta 10, Ljubljana
Vzdržati različnost: Filozofski simpozij o »mnogih svetovih« v teoriji in praksi
Posvet poteka v soorganizaciji s Cankarjevim domom.
Matica na Slovenskem knjižnem sejmu
V času Slovenskega knjižnega sejma (23.–28. 11.) načrtujemo številne dogodke, na katerih bomo predstavili knjižne novosti in naslovili pomembna vprašanja sodobnega časa. Program gostovanja bomo objavili do sredine novembra na naši spletni strani.
Obvestilo
Prireditve potekajo ob upoštevanju aktualnih odlokov glede virusa SARS-CoV-2. Glede na nepredvidljivost zdravstvenih razmer vas vabimo, da pred vsakim dogodkom obiščete spletno stran Slovenske matice www.slovenska-matica.si, kjer objavljamo spremembe v programu in morebitne odpovedi. Če do spleta ne dostopate redno, nas pokličite po telefonu na številko (01) 422 43 40. Število mest na prireditvah je omejeno.
In memoriam: Jože Snoj (1934–2021)
V zadnjih letih se nisva več videvala. Slišal sem, da je zbolel, in vedel sem, da še piše, ker sem ga bral. Njegova zadnja knjiga je imela prav obešenjaški naslov – »Nadaljevanje prihodnjič« – in prav takšno naslovnico z nagrobnim kamnom in križem. Ah, Jože, sem pomislil, tvoja humor in ironija te ne bosta zapustila do zadnjega dne.
Nekajkrat sva se slišala po telefonu, a ko mi je njegova žena Malina sporočila, da je za zmeraj odšel, sem ga v hipu spet videl: s pipo v rokah in kozarcem vina ali kave pred seboj na mizi v prostorih Nove revije; v trnovskem župnišču v nočni uri sredi debate z našim prijateljem župnikom Janezom in njegovimi gosti, pisatelji, slikarji in filozofi; med hitro hojo na Grad, kjer sva se v jutranjih urah kdaj srečala. Tudi slišal sem ga, še zdaj ga lahko slišim, ton njegovega glasu, duhovite replike, slišim ga v davni ljubljanski nočni uri pripovedovati njegove življenjske zgodbe, polemizirati z ideološkimi in drugimi neumnostmi tega našega slovenskega sveta in se v lucidnem trenutku poglobiti v velika vprašanja bivanja in visoke pokrajine duhovnosti; tistega, čemur rečemo transcendenca. Še zdaj ga vidim in slišim tudi v sejni sobi Slovenske matice, kjer sedi s prekrižanimi rokami na prsih in govori o naših knjigah in programih.
Bil mi je blizu, včasih tudi daleč, ker se o vseh stvareh nisva zmeraj strinjala, a tudi v nestrinjanju in v odprtih debatah, kakršne smo poznali na Novi reviji ali kdaj po sejah Slovenske matice, tudi v tem je človeška bližina; namreč v sposobnosti za razpravljanje o stvareh literarne estetike, družbe, življenja, zgodovine. Bila sva si blizu, kajti bila sva sopotnika na vlaku Njenega veličanstva slovenske zgodovine, kot bi rekel Kocbek, ne samo tiste, ki sva jo doživljala v burnem času osemdesetih in devetdesetih let prejšnjega stoletja, tudi one, ki se je z vso veličino in hkrati nepojmljivo tragiko malega naroda odvila med drugo svetovno vojno in po njej in ki jo je Jože v otroških letih sam doživel. Njegov portret je s silovito pronicljivostjo in slikovitim zamahom v Delu orisal Milček Komelj, nihče ne bi znal tega bolje.
V Slovenski matici Jože Snoj ni spadal med tiste člane upravnega odbora, ki so sproti in aktivno oblikovali njene programe in si v njenih težkih obdobjih prizadevali za njen obstoj. Vendar pa se je razgovoril vselej, kadar je šlo za bistvena vprašanja umetnosti, zlasti literarne, jezika, kulture v najširšem, tudi političnem pomenu besede.
V njegovem neverjetno obsežnem pesniškem, proznem in esejističnem opusu stojita tudi dve knjigi, ki smo ju izdali v naši hiši. Balkan Sobranie je roman z avtobiografskimi potezami – to oznako bi bilo sicer mogoče izpustiti, kajti v njegovi ustvarjalnosti je vse, tako rekoč sleherni stavek, verz, misel, prežeto z njegovo človeško izkušnjo. Tudi takrat, kadar se pisanje giblje v širokih in zapletenih jezikovnih, metaforičnih in simbolnih meandrih. A roman, ki je izšel pri Matici, ga v tem fragmentu njegovega življenja, med služenjem vojaškega roka »na Balkanu«, kaže kot človeka, ki je sposoben sprejemati kulturno drugačnost, še več, jo po svoje vzljubiti.
Druga knjiga, Metamorfoze groze, ga kaže v nekoliko trši in veliko bolj prizadeti drži. To so eseji o najtežjem obdobju slovenske zgodovine, o revoluciji in zamolčanih pobojih in nesposobnosti družbene in moralne refleksije teh do obupa žalostnih poglavij. In kakor Snoj v vsem svojem ustvarjanju kliče navzočnost duhovnega, recimo kar: Božjega, v človeško bližino, tako je tu oster kritik ne samo boljševističnega nasilja, ampak tudi klerikalne ozkosrčnosti v Cerkvi, ki se ni bila in se po njegovem še zmeraj ni sposobna odzvati na izzive časa. Med vojno in po njej usodno tragičnega časa zanjo in za mnoge katoličane.
Obe knjigi po svoje označujeta dve razsežnosti njegove osebnosti in njegovega pisanja ter zaznamujeta tisto, kar bomo v današnjem in prihodnjem vse bolj zmedenem času pogrešali. Širino, humor, ironijo na eni in visoko duhovnost, ki se ne izogiba ostri kritični presoji, na drugi strani. Zato bo marsikatero njegovo knjigo treba ponovno odpreti. In brati.
Drago Jančar