UVODNA MISEL
Ko je T. S. Eliot na začetku minulega stoletja pisal o mestu tradicije in individualnega talenta pri ustvarjalcu, je poudaril njuno vzajemnost. Tradicija kot patina skupne dediščine prežema talent prav toliko, kot talent vpliva na dojemanje tradicije. Njuno ravnotežje je znak vrhunskosti ustvarjalca. Slovenska matica je ena tistih srečnih ustanov, ki z medgeneracijskim sodelovanjem in s povezovanjem znanj prejšnjih rodov z novimi odkritji v polnosti udejanja ta imperativ, obenem pa je prav zaradi te svoje naravnanosti tudi simbol vsega, kar v današnji družbi žalostno izginja. Dojemanje tradicije kot lovorik, v katere se zapredemo v poveličevanju dobrih starih časov, ali kot bremena, ki ga je treba odložiti, da bi potovali lažji, le še poglablja zagato.
Letos smo v Klubu mladih Slovenske matice pozdravili šestintrideset dijakinj in dijakov, študentk in študentov, ki so se odzvali povabilu na vseslovenski natečaj in odgovorili na vprašanje Kdo ve?. Čeprav smo temo natečaja skupaj s Slovenskim filozofskim društvom razpisali z zavedanjem, da gre za retorično gesto, je bilo zanimivo ugotavljati, kako raznoliki, ustvarjalni in duhoviti so lahko načini, da priznamo nemoč pred kompleksnostjo časa, v katerem živimo; pa tudi, kako mogočna in tvorna je želja mladega človeka, da bi z oziranjem nazaj, k velikanom človeškega duha, tudi v današnjem času našel svoje mesto. V najboljša besedila, ki so energično zagovarjala svojo vizijo, je bila vtkana slutnja dvoma, plemenitega dvoma, ki kot Ariadnina nit vedno pripelje domov – k zavedanju, da je vprašanj vedno več kot odgovorov, da pa lahko vprašanja, kot je zapisal pesnik, tudi živimo, smo ob njih skupaj. Prebivati skupni prostor ni le stvar dobre organizacije in spretne komunikacije, pač pa predvsem forma mentis, ki združuje samozavest in samokritičnost, ponos in zmožnost prepoznavati lastne meje.
Knjižni program Slovenske matice za leto 2021 obsega petindvajset naslovov, vključno s ponatisi in zborniki, in več kot petdeset prireditev. Soustvarjajo ga strokovni odseki, članice in člani in najširša javnost. Odzivi bralk in bralcev, obiskovalk in obiskovalcev pa tudi odlični poslovni rezultat društva nas spodbujajo in navdihujejo. Tudi danes, več kot 150 let po ustanovitvi, ima Slovenska matica svoje pomembno mesto v družbi. Obenem starožitna in sodobna poglablja svoje korenine, a ne, da bi se vanje zapredla, pač pa, da bi iz njih rasla.
Miljana Cunta, tajnica-urednica
MATIČINE KNJIŽNE NOVOSTI
Zbirka Mozaiki
Renato Quaglia: Zaleni okrišiji / Zelene krošnje
Izbral, prepesnil in spremno besedo napisal: Marko Kravos
Zbirka Zaleni okrišiji/Zelene krošnje prinaša izbor iz nove in že objavljene poezije rezijanskega pesnika Renata Quaglie, ki pa se v tej knjigi pojavi v svežih variacijah. Pod okriljem treh krošenj, ki dajejo ime trem razdelkom zbirke, se pred bralcem razpira poezija, ki prisluškuje naravi. V svoji silnosti, nepredvidljivosti in lepoti ta predstavlja izvir pesniškega čudenja, nič manj pa tudi strahu in groze. Oboje je pesnikov odgovor na klic anime mundi, ki se oglaša iz belih skal, živahnih potokov in starodavnih gozdov. Na klic se pesnik odziva z besedo – kot priklicevalec, prerok, videc in vrač, ki jezik zemlje prevaja v jezik ljudi.
Knjiga je izšla ob finančni podpori Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu in v soizdajateljstvu s Kulturnim društvom Rozajanski dum (Rezija), Kulturnim društvom Ivan Trinko (Čedad) in z Zvezo slovenskih kulturnih društev v Italiji (Trst, Gorica, Videm).
Lidija Matthews Zwitter: Pisma iz Londona 1939–1946
Uredila: Anja Dular
Knjiga predstavlja pomemben prispevek k poznavanju medvojne slovenske zgodbe, ker jo prikazuje z druge, doslej manj znane perspektive, s pisanjem Slovenke, živeče v tujini. Pravnica Lidija Zwitter je od leta 1933 živela v Londonu. Leta 1939 je začela pisati za Prosveto, list ameriških Slovencev. V Pismih iz Londona je poleg orisov dogajanja v britanski metropoli med vojno precej spominov, razmišljanj o domačih krajih pa tudi o posledicah vojne za ves svet. Uvod v življenjsko zgodbo avtorice pisem je pripravila njena nečakinja Anja Dular in tako dokončala delo, ki ga je pred desetletji začel njen oče, Lidijin brat, slovenski zgodovinar Fran Zwitter, med vojno direktor partizanskega Znanstvenega instituta, po vojni mdr. rektor Univerze v Ljubljani, član SAZU in podpredsednik Slovenske matice.
Knjiga je izšla ob podpori Javne agencije za knjigo Republike Slovenije.
Zbirka Odstiranja
Danila Zuljan Kumar, Petra Kolenc (ur.): Simon Rutar in Beneška Slovenija
Znanstvena monografija Simon Rutar in Beneška Slovenija obravnava življenje in delo enega prvih šolanih slovenskih zgodovinarjev in geografov, tolminskega rojaka Simona Rutarja (1851–1899). Razdeljena je na dva sklopa. V prvem se avtorji osredotočajo na nova dognanja o življenju in delu Simona Rutarja, v drugem pa je tematika usmerjena na Beneško Slovenijo, in sicer od časov Simona Rutarja do današnjih dni; v njem se Rutarjev pogled na problematiko prepleta s kasnejšim razvojem dogodkov in procesov na tem ozemlju. Knjiga zapolnjuje vrzeli dosedanjega vedenja in ga nadgrajuje s soočenjem s težavami preteklosti in reševanjem v sodobnosti, posebej pa obravnava tudi probleme, do katerih je prišlo, ker je bil del Slovencev z državno mejo ločen od države, v katerem je živela in živi večina njihovih rojakov.
Knjiga je izšla v soizdajateljstvu z Zgodovinskim inštitutom Milka Kosa ZRC SAZU in ob finančni podpori Občine Tolmin.
Sergij Vilfan: Opera selecta. Pravotvornost in pravo v zgodovini Slovencev in njihovih sosedov
Uredil: Janez Kranjc
Sergij Vilfan (1919–1996) velja za najpomembnejšega slovenskega pravnega zgodovinarja. S svojo temeljito izobrazbo in širokim znanjem jezikov je dal področju pravne zgodovine nove razsežnosti. Njegovo znanstveni opus zajema dela s področja pravne zgodovine, etnografije, arhivistike, zgodovine mest in parlamentarne zgodovine. Številne razprave je objavil v tujini. Da bi tudi ta plat Vilfanovega opusa postala bolj dostopna, so bile v pričujočem zborniku ponatisnjene nekatere starejše slovenske objave in izbor značilnih objav v tujini. Članki so ponatisnjeni v jeziku izvirne objave. Poleg Vilfanovih razprav sta v zborniku objavljeni še študiji Katje Škrubej in Saše Jeršeta.
Zbornik je izšel v sozaložništvu Pravne fakultete v Ljubljani, Slovenske akademije znanosti in umetnosti in Slovenske matice.
Niccolò Machiavelli: Vladar
Spremna beseda: Igor Škamperle
Zaradi velikega povpraševanja smo ponatisnili ključno strokovno delo s področja tehnologije oblasti v državni tvorbi, ki je izšlo leta 1532 v Rimu, pet let po avtorjevi smrti. Za razliko od dotedanjih traktatov, ki so pojem vladavine razumeli v širšem kontekstu filozofskih in religioznih vprašanj, je Machiavelli (1469–1527) z Vladarjem opravil metodološki rez. Namesto prevladujočega deduktivnega sklepanja avtor na osnovi opazovanja posameznih primerov, ki jih pojasnjuje s pomočjo zgodovinskih predhodnikov, prihaja do splošne norme, kar ima značaj novega odkritja. Tako je potrdil, da se velike kulturne spremembe, ki postopoma zajamejo vsa področja, najprej pokažejo na polju humanistike, pri medsebojnih odnosih in v umetnosti.
Izid knjige je omogočilo podjetje Samsa transport, d. o. o.
MATIČINI DOGODKI
Matičin posvet
Četrtek, 30. 9., ob 9. uri
Dvorana SAZU, Novi trg 2, Ljubljana
Posvet ob 100-letnici Vasilija Melika
V soorganizaciji Slovenske matice in Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Matica pod zvezdami
Četrtek, 2. 9., ob 18. uri
Atrij Slovenske matice, Kongresni trg 8, Ljubljana
Predstavitev pesniške zbirke Zaleni okrišiji/Zelene krošnje Renata Quaglie
Z avtorjem se bo pogovarjal Marko Kravos.
Četrtek, 9. 9., ob 18. uri
Atrij Slovenske matice, Kongresni trg 8, Ljubljana
Predstavitev knjige Enigma Lojze Gostiša Milčka Komelja
Z avtorjem se bo pogovarjala Manca Košir.
Četrtek, 16. 9., ob 18. uri
Atrij Slovenske matice, Kongresni trg 8, Ljubljana
Pogovor z Jankom Kosom ob njegovem življenjskem jubileju o njegovih knjigah, ki so izšle Slovenski matici
Z avtorjem se bo pogovarjal Tone Smolej.
Četrtek, 30. 9., ob 18. uri
Atrij Slovenske matice, Kongresni trg 8, Ljubljana
Predstavitev knjige Pisma iz Londona Lidije Matthews Zwitter
Z urednico Anjo Dular se bo pogovarjal Aleš Gabrič.
Matičina knjižna potovanja
Sreda, 15. 9., ob 19. uri
Dvorana Rotovž, Rotovški trg 1, Maribor
Predstavitev knjige Hotena nevednost Tomaža Grušovnika
Z avtorjem se bosta pogovarjala Igor Černe in Gašper Pirc.
Četrtek, 16. 9., ob 19. uri
Kavarna Loža, Titov trg 1, Koper
Predstavitev knjige Izrazi moči slovenskega jezika Vesne Mikolič
Z avtorico se bo pogovarjala Jasna Čebron.
Četrtek, 16. 9., ob 19. uri
Kavarna Goga, Glavni trg 6, Novo mesto
Predstavitev knjige Pisma iz Londona Lidije Matthews Zwitter
Z urednico Anjo Dular se bo pogovarjal Aleš Gabrič.
Četrtek, 30. 9., ob 12. uri
Zlata predavalnica Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, Poljanski nasip 2, Ljubljana
Predstavitev zbornika Sergij Vilfan: Opera selecta. Pravotvornost in pravo v zgodovini Slovencev in njihovih sosedov
Zbornik bodo predstavili Vladimir Simič, Katja Škrubej in Sašo Jerše.
OBVESTILO
Skladno z Odlokom o začasni omejitvi ponujanja kulturnih storitev končnim uporabnikom v RS se lahko od 23. 7. 2021 javnih kulturnih prireditev udeležijo le osebe s potrdilom o negativnem testu, cepljenju ali prebolelem covidu 19 (PCT pogoj). Glede na nepredvidljivost zdravstvenih razmer vas vabimo, da pred vsakim dogodkom obiščete tudi spletno stran Slovenske matice www.slovenska-matica.si, kjer bodo objavljene vse spremembe v programu in morebitne odpovedi. Če do spleta ne dostopate redno, nas pokličite po telefonu na številko (01) 422 43 45. Število mest na prireditvah je omejeno.
IN MEMORIAM
Marko Kravos: Belina lista z Josipom Ostijem
Za pesnika, ki je s pesniškim črnilom popisal tisoč in tisoč strani, je smrt zadnja belina. Zadnja ljubezen in bojišče. Josip Osti bo tudi v tem naročju na svojem: živ in vsem odprt, magnet ustvarjalnosti in zatok zamolkle ljubezni.
Njegova domovina je bila poezija, ki je kot pljuča dihala z dvojnimi krili. Rodno Sarajevo je zapustil tik pred zločinskim divjanjem nad mnogoobrazno stvarnostjo tega mesta, ko je že bil uveljavljen pesnik s pomembnim opusom. Sledil je nareku srca in se udomačil v Tomaju: zaradi Srečka in zaradi svoje ljubljene Barbare. Tu je oživelo še drugo krilo njegovih pljuč – v slovenskem jeziku. In je tako postal svetovljan na kamnitem, tako rekoč zatišnem Krasu. Z ustvarjalno sapo v sebi, burji podobno. Ni bil zaman v mladih letih prvak v teku! In tako je tudi pri svojem pisanju hitel in hitel, kot da je vsak trenutek zlat in neponovljiv. Da ga je treba v besedo oviti, da najde tako pot in gnezdo v srcih ljudi.
Pisanje je Josip jemal kot poslanstvo: in zato izpisal tisoč in en haiku, morje pesmi, dom iz knjig romaneskne proze, dnevnikov, kritiških in esejističnih del, anekdotičnih zapiskov; in še je pri tem tlakoval svoj borjač s stotinami prevodov, z antologijami, z izdajami del svojih bosanskih tovarišev v zasebni založbi abc-eksil. Tako je zavaroval svoje domovanje – domovino iz besed s čudežno ogrado, ki ji je edini smisel varovanje ogroženega življenja: latnika s trto, domače mačke, cvetoče zeli na gredici. In kot kamnito zavetje za ljubezenski stik z najbližjo osebo. Vse ljubezni so nenavadne! zatrjuje pesnik in poudarja, da so čudežne ljubezni v življenju tudi vse, kar šteje. Za kar je vredno tvegati in se obenem predano prepuščati toku.
Ves Ostijev opus, tako v sarajevskem obdobju kot od časa, ko se je naselil na Krasu, preveva eros. V najbolj čistem in nečistem pomenu besede. Otroški in s starostjo obloženi, orientalsko začinjen in po kraško naiven in zvest. Kot bi bil mesec na nebu in bi spajal vzhod in zahod na svojem obhodu: med Tagorejem na eni strani neba in Kosovelom ter njegovim bojem za preporod propadajočega Zahoda na drugem obzorju.
Meni je bil ta moj Pepi blizu in nadvse všeč, ker je pri vsej tej gromozanski odgovornosti do besede in do človeškega okolja ohranjal nasmešek, ironijo, velikodušno zaupljivost v dobro že na tem svetu. In to je zaznavalo bralno občinstvo, in na to nenavadno vedrino in milino so opozorile številne nagrade in številni knjižni prevodi njegovega opusa v desetine in desetine jezikov in kultur.
Celotno besedilo je bilo objavljeno v Primorskem dnevniku 29. junija 2021.
POSREDUJEMO
Odprt je razpis za najboljši prispevek v spomin na Antona Korošca ob 150-letnici njegovega rojstva. Nagradni sklad znaša 5.000 evrov, razpis pa je odprt do konca leta 2021. Za več informacij pišite na vincenc@rajsp.si