Gre za zgodovinski roman o najpomembnejšem zgodovinskem momentu – krstu slovenskih kneževičev Gorazda in Hotimirja na Chiemskem jezeru, na otoku Auva, približno leta 745. Branimir, glavni junak pripovedi, je njun mladostni prijatelj in pozneje oproda in spremljevalec, ki potuje s »slovenskim odposlanstvom« (kakor je Kocbek naslovil pot v Jajce), na Bavarsko, da bi Karantanija dobila bavarsko pomoč proti Avarom. Skozi razgibano zgodbo se avtor na povsem izviren način ukvarja s temo, ki je vznemirila številne slovenske avtorje. Medtem, ko glavni junak v pogovorih s puščavnikom išče pravo sporočilo krščanstva, ki ga bo sprejel, nosi s seboj divjo ljubezensko zgodbo. V ozadju je prikazana tudi narava slovenskega ravnanja, ki je kriva za izgubo samostojnosti in za vse zgodovinske zaplete vse do današnjih dni.
