Iz zgodovine


Slovenska matica, ustanovljena 1864

Slovenska matica (SM) ima tradicijo več kot 150 let nepretrganega kulturnega in znanstvenega dela, kar je za tovrstna združenja redkost tudi v evropskem okviru.
Slovenska matica je bila na pobudo mariborskih »rodoljubov« ustanovljena leta 1864 s prostovoljnimi prispevki izobražencev, trgovcev in podjetnikov z namenom, da bi v slovenskem jeziku tiskala zahtevnejša dela z različnih področij, dvigovala raven izobraženosti in znanja, ustvarjala slovensko izrazoslovje za različne stroke, itd. Takratna Avstrija je podpirala ustanavljanje tovrstnih združb, o čemer priča tudi osebni prispevek cesarja Franca Jožefa za njeno ustanovitev (v znesku 500 goldinarjev). Svoj prvi vrhunec je SM doživela na začetku stoletja, ko so njene knjige izhajale v visokih nakladah in je vzdrževala stike z univerzami in akademijami od Londona do Peterburga. Med prvo vojno je prišla v spor z oblastjo zaradi izdaje knjige o ravnanju avstrijskega vojaštva v anektirani Bosni, zato je bila njena posest konfiscirana. Med obema vojnama je nadaljevala delo in pomagala ustanoviti (slovensko) Akademijo znanosti in umetnosti. Septembra 1941 se je v SM ilegalno sestal Kulturni plenum OF, leta 1944 je bilo njeno delo z odlokom nemške uprave drugič ustavljeno, spet zaradi knjižnih izdaj, med njimi geografske monografije »Slovenija«. Po drugi vojni se je s težavo postavila na noge, novim oblastem se je zdela preveč »konservativna«, premoženje je bilo nacionalizirano. Vendar pa je prevladalo stališče, da je Slovensko matico treba obdržati in njeno delo subvencionirati.
Danes je (Društvo) Slovenska matica znanstvena in kulturna institucija, ki prireja znanstvene sestanke o najrazličnejših problemih slovenske kulture in družbe ter njene prihodnosti. Hkrati je založba, ki skrbi za izdajanje kvalitetnih izvirnih del ter prevodov humanistike, družboslovja, naravoslovja, medicine in tehnike.


Vidnejši tajniki-uredniki Slovenske matice

Mnogi tajniki so bili zgolj administrativni uradniki, tu omenjamo le tiste tajnike, pisatelje in znanstvenike, ki so sodelovali pri usmeritvi in programu SM.
Tak je bil že prvi tajnik pesnik, pisatelj, kritik Fran LEVSTIK, ki pa so mu staroslovenski prvaki dali dihati le malo časa; za to mesto je 1907. kandidiral pesnik Oton ŽUPANČIČ, upravni odbor ga je odklonil, češ da potrebuje le skrbnega uradnika; pred prvo vojno je tajniške posle opravljal novelist Milan PUGELJ, službo je zgubil, ko so oblasti zaradi romana Podlimbarskega ukinile Matico; v delovno živahnih tridesetih letih se srečujemo s tajnikoma-urednikoma Jušem KOZAKOM in esejistom Josipom VIDMARJEM; po drugi vojni sta pri razgibani založniški dejavnosti učinkovito sodelovala slavista dr. France BERNIK in za njim dr. Štefan BARBARIČ; v obdobju od leta 1981 pa do 2016 je bil tajnik in glavni urednik pisatelj, dramatik in esejist akad. Drago JANČAR. Po njegovi upokojitvi (septembra 2015) je UO SM za v.d. tajnika imenoval Katjo KLEINDIENST, za v.d. urednika pa akad. prof. dr. Bogomila (Milčka) Komelja. Od maja 2018 je tajnica-urednica dr. Ignacija FRIDL JARC.


Predsedniki Slovenske matice

1865-1869 dr. Lovro TOMAN, pravnik, politik
1869-1875 dr. Etbin COSTA, pravnik, politik
1875-1881 dr. Janez BLEIWEIS TRSTENIŠKI, živinozdravnik, publicist, politik
1881-1882 Josip MARN, slovstveni zgodovinar, profesor verouka
1882-1885 Peter GRASSELLI, pravnik, kulturnik in politik
1885-1886 Josip POKLUKAR
1886-1893 Josip MARN
1893-1907 Fran LEVEC, literarni zgodovinar, urednik, profesor
1907-1914 dr. Fran ILEŠIČ, literarni zgodovinar, univ. profesor
1917 Peter GRASSELLI
1918-1920 dr. Ivan TAVČAR, pravnik, pisatelj, politik
1920-1947 dr. Dragotin LONČAR, zgodovinar, publicist, profesor
1947-1949 Oton ŽUPANČIČ, pesnik, prevajalec, akademik
1950-1966 dr. Anton MELIK, geograf, univ. profesor, akademik
1966-1975 dr. France KOBLAR, literarni in gledališki zgodovinar, univ. profesor, akademik
1975-1978 (poslevodeči) dr. Fran ZWITTER, zgodovinar, univ. profesor, akademik
1978-1988 dr. Bogo GRAFENAUER, zgodovinar, univ. profesor, akademik
1988-1994 dr. Primož SIMONITI, klasični filolog, prevajalec, univ. profesor, akademik
1994-2008 dr. Joža MAHNIČ, literarni zgodovinar, univerzitetni učitelj
2008-2018 dr. Bogomil (Milček) KOMELJ, umetnostni zgodovinar, univ. profesor, akademik
2018- dr. Aleš GABRIČ, zgodovinar, izredni profesor