V zelo kratkem času je Slovenska matica izgubila že drugega dragocenega avtorja, vsestranskega premišljevalca človekove eksistence, slovenske kulture in zgodovine, izjemnega erudita, dragega prijatelja. V sredo, 22. avgusta 2018, se je v 76. letu starosti poslovil dr. Andrej Capuder, profesor francoske književnosti, prevajalec, pisatelj in esejist, diplomat in prvi kulturni minister v samostojni državi Sloveniji. Rodil se je leta 1942 profesorski družini v Ljubljani. Tu je zaključil šolanje na klasični gimnaziji, leta 1967 diplomiral, leta 1980 pa doktoriral na romanskem oddelku Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Od leta 1968 do 1973 je poučeval francoščino in italijanščino na II. klasični gimnaziji in že v tem obdobju zablestel z integralnim prevodom Dantejeve Božanske komedije, za katerega je prejel tudi najvišje slovensko prevajalsko priznanje – Sovretovo nagrado. Kot docent in profesor je nato trideset let predaval zgodovino francoske književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani.
S Slovensko matico je začel intenzivneje sodelovati leta 1977, ko je izšla tako njegova spremna beseda k Bergsonovemu Eseju o smehu, ki je za zmeraj zaznamoval njegovo intelektualno delo, kot tudi njegov roman Mali cvet, pripoved o ljubezenskih doživetjih in razvoju mladostnika. Poleg ljubljanskega okolja slika v njem še Dalmacijo in Provanso, kjer se je dr. Andrej Capuder tudi strokovno izpopolnjeval. Leta 1982 je pri Slovenski matici izdal prvi del slovenske romaneskne trilogije Rapsodija 20, postavljen v obdobje med obema svetovnima vojnama, v katerem prikazuje vzporedni zgodbi dveh bratov iz ugledne ljubljanske družine, ki vsak po svoje doživljata usodni čas. Z romanom Iskanje drugega (1991) je v prelomnem osamosvojitvenem letu s svojo literarno besedo simbolno segel v apokaliptično leto 1941, ko se poti obeh bratov razideta na dve nasprotujoči si strani, ujeti v kaos državljanske vojne in revolucije, združenih s protifašističnim odporom. Svojo trilogijo je zaključil leta 2007 z romanom Reka pozabe. Z njim je svojo slovensko zgodovinsko fresko popeljal čez most tisočletja, v čas, ki ga moramo in kakor ga zmoremo živeti danes. V liku Iza Neubauerja je naslikal posameznika, ki bi želel ostati zasebnik in bogoiskatelj, a ga družba sili v nenehni angažma. To je zgodba, ki jo je dr. Andrej Capuder doživljal osebno – kot minister za kulturo ter kot veleposlanik v Parizu (1993-1997) in Rimu (2005-2009). A kljub svojemu političnemu delovanju je ostal predvsem globok, vnet in iskren prebivalec literarnih prostorov sveta. Visoko na vrhu del, ki so izšla pri Slovenski matici, žari njegov avtobiografski duhovni potopis Povest o knjigah, za katerega je leta 2015 prejel Rožančevo nagrado za najboljšo esejistično zbirko leta. V slogu največjih slovenskih esejistov je postaje na svoji življenjski poti prikazal skozi niz izbranih književnih in filozofskih del. Njegove misli, njegove strasti, njegove ljubezni, njegovi dialogi z največjimi evropskimi misleci in pisci so postali njegovo življenje samo.
Na koncu Povesti o knjigah je zapisal: »Knjiga … je borba proti smrti … Kako drugače poje večnost! Vesel sem, da so moji junaki prišli do tja, jaz sam jim te umetnosti nisem mogel dati. Hvaležen pa sem knjigam, ki so me naučile pravega branja … In tu se moja povest o knjigah konča. Hvala, bralec, ki si me pospremil. Od tu naprej bom moral sam. Hvala!«
V dneh, ko se je v pesem večnosti preselila še ena velika slovenska osebnost in je pravzaprav sama ostala slovenska kultura, moramo skrušeno priznati, da je literarno in politično veličino prof. dr. Andreja Capudra, žal, veliko bolj in pogosteje znala priznavati mednarodna kakor domača javnost. Prejel je številna visoka tuja priznanja – med njimi italijanski viteški križec in red francoske častne legije za zasluge na področju frankofonije, od leta 2011 pa je bil tudi član Evropske akademije znanosti in umetnosti v Salzburgu. Zato je prav, da mu danes mi rečemo »hvala«, ker je v slovenski jezik tako umetelno prelil Dantejeve »božanske« verze in prav s Slovensko matico delil svojo neizmerno ljubezen do knjig.