16.04.2019; 18:00 - 19:00; Dvorana Slovenske matice, 1. nadstropje, Kongresni trg 8, 1000 Ljubljana
Za podnebne spremembe je odgovoren človek, ki je z uporabo fosilnih goriv in umazano industrijo povzročil povečano emisijo CO2 ter drugih toplogrednih plinov (TP). Zaradi tega se ozračje intenzivneje segreva in priča smo ekstremnim vremenskim pojavom (suše, povodnji, žled, orkani …). S korenitim in takojšnjim ukrepanjem bi morali zelo znižati emisijo TP. To bi dosegli s preusmeritvijo gospodarstva na naravne materiale ter v nizkoogljične tehnologije, ki za izdelke potrebujejo malo energije in posredno vplivajo na zmanjšanje emisije TP. Idealen nizkoogljičen material je les, ki nastane v procesu fotosinteze, pri čemer sončna energija iz ozračij veže CO2, ki gradi lesno materijo. Če les preprosto skurimo, je CO2 nevtralen. Če pa ga z malo energije predelamo v izdelke in objekte, le-ti še desetletja (stoletja) skladiščijo CO2 ter tako znatno prispevajo k znižanju CO2 v ozračju, saj delujejo kot ponor ogljika. Vsak kubični meter izdelka iz lesa, uporabljen namesto drugega materiala, zmanjša količino CO2 v ozračju za dve toni. Zato uporaba lesa za izdelke in ne za kurjavo vodi v nizkoogljično družbo. In prav to potrebujemo danes, ko se spopadamo s podnebnimi spremembami in moramo emisijo TP znižati.
Zaradi vseh teh dejstev je les najbolj plemenit material, saj ustreza načelom trajnostnega razvoja ter omogoča človeštvu ohranjati standard z najmanjšim možnim vplivom na okolje in ne ogroža zdravja ljudi. Še več, z uporabo lesa bi se kakovost življenja znatno izboljšala. Zato je les ljudem najboljši življenjski sopotnik, česar pa se, žal, v Sloveniji, bogati z lesom, vse premalo zavedamo. Zato je namen tega predavanja ozavestiti ljudi o preudarni rabi lesa.
Franc Pohleven je upokojeni zaslužni redni profesor Biotehniške fakultete, UL. Področja pedagoške dejavnosti in raziskav so bila v začetku usmerjena v proučevanje mikorize, pozneje pa v fiziologijo lesnih gliv, k razvoju okolju prijaznih postopkov zaščite lesa, biotehnologije višjih gliv ter v konservatorstvo. S tega področja je organiziral več mednarodnih znanstvenih kongresov. Bil je vodja Slovenske gozdno lesne tehnološke platforme in ožji član odbora Forest-Based Sector Technology Platform (FTP) v Bruslju. Preko številnih bilateralnih, COST ter drugih mednarodnih projektov je bil tesno povezan z Imperial College v Londonu, Technische Universität na Dunaju in Bundesforschungs-anstalt für Forst- und Holzwirtschaft v Hamburgu, z Metropolitanskim muzejem v New Yorku in s Smithsonian muzejem v Washingtonu, na področju zdravilnih gliv pa z Edible Mushroom Institute v Šanghaju. Je avtor številnih znanstvenih in strokovnih člankov ter soavtor več patentov, od katerih sta se dva uveljavila tudi v industrijski proizvodnji.
Od leta 2009 v Cankarjevem domu in po Sloveniji prostovoljno organizira prireditve »Čar lesa«, katerih namen je ozaveščati širšo javnost o umni rabi lesa.
Vljudno vabljeni.
Naravoslovno-tehniški odsek