16.01.2018; 18:00; Dvorana Slovenske matice, 1. nadstropje, Kongresni trg 8, 1000 Ljubljana
Vabimo vas na predavanje o cepivih,
ki bo v torek, 16. januarja 2018, ob 18. uri
v dvorani Slovenske matice na Kongresnem trgu 8/I v Ljubljani.
Red. prof. dr. ALOJZ IHAN: Cepiva – stara, nova in prihodnja
Cepljenje spada med največje uspehe v zgodovini medicine in hkrati tudi med največja upanja za medicino prihodnosti. Osnovna ideja cepljenja se je porodila iz opazovanja, da ljudje, ki so preboleli (in preživeli) nekatere kužne bolezni (npr. črne koze, davico, ošpice, norice) pozneje niso več zboleli za enako boleznijo, čeprav so bili v stiku z okuženimi osebami. Že stoletja pred našim štetjem so Kitajci iz krast bolnikov s črnimi kozami izdelovali praške – cepiva, ki so jih vtirali v kožo zdravim ljudem, da bi jih zaščitili pred okužbo med epidemijami črnih koz. Danes delovanje takega ‘cepiva’ lahko pojasnimo, da so se virusi med sušenjem krast na soncu inaktivirali. Razvoj mikrobiologije, ki je za vsako infekcijsko bolezen skušala odkriti povzročitelja, je omogočil, da lahko za vsako nalezljivo bolezen pripravimo cepivo iz mrtvih mikrobov – povzročiteljev bolezni. Na žalost se je izkazalo, da protitelesa, ki nastanejo po cepljenju, uspešno preprečijo samo nekatere kužne bolezni. Pri nekaterih pa cepivo sicer povzroči nastanek protiteles, vendar ta ne zadoščajo za preprečitev bolezni. Za izdelavo takih, na prvi pogled »nemogočih cepiv« pa je potreben podroben študij patogeneze kužne bolezni in njenih povzročiteljev. Neredko se izkaže, da povzročitelj ni en sam, ampak obstaja v številnih različicah (sevih), od katerih je vsak sev občutljiv na drugačen protitelesni odziv. Neredko se tudi izkaže, da se nekateri posamezniki bolj uspešno zoperstavijo kužni bolezni kot drugi. Iz takih odkritij je nato mogoče sestaviti pot za izdelavo cepiva, ki ga je zaradi narave kužne bolezni na prvi pogled nemogoče izdelati.
Proti mnogim nalezljivim boleznim za zdaj še nimamo cepiv, potekajo pa raziskave novih metod za izdelavo cepiv. Po vsem svetu si znanstveniki tudi prizadevajo, da bi še izboljšali doslej poznana cepiva in naredili bolj učinkovita pri preprečevanju okužb, varnejša in bolj primerna za množično uporabo.
ALOJZ IHAN je zdravnik, specialist klinične mikrobiologije, redni profesor ter predstojnik Katedre za mikrobiologijo in imunologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Rojen 23. julija 1961 v Ljubljani, maturiral 1980 na Gimnaziji Poljane v Ljubljani, diplomiral 1987 na Medicinski fakulteti v Ljubljani (doktor medicine), doktoriral 1993 na MF v Ljubljani (tumorska imunologija), specialist klinične mikrobiologije in imunologije (1997). Zaposlen kot redni profesor in predstojnik Katedre za mikrobiologijo in imunologijo MF v Ljubljani. Bibliografija obsega 1100 bibliografskih enot (COBISS), prek 100 raziskovalni člankov v revijah s faktorjem SCI, prek 1000 citatov.
Poleg strokovnega, pedagoškega in znanstveno-raziskovalnega dela v medicini se ukvarja tudi s književnostjo. Bil je urednik revij Problemi, Literatura in Sodobnost ter knjižne zbirke Alpeh. Literarno delo Alojza Ihana obsega 6 knjig poezije, 3 romane in 3 knjige esejev. Je tudi avtor zelo branih in v več jezikov prevedenih poljudnoznanstvenih knjig. Za svoje literarno delo je prejel številne nagrade, med njimi nagrado Prešernovega sklada (1986).
Naravoslovno-tehniški odsek SM