07.10.2019; 18:00 - 19:00; Dvorana Slovenske matice, 1. nadstropje, Kongresni trg 8, 1000 Ljubljana
Pobudo za postavitev spomenika kralju Aleksandru I. Karađorđeviću v Ljubljani so po kraljevi smrti v Marseillu dali vojni prostovoljci. Odbor za postavitev spomenika je zaprosil arhitekta Jožeta Plečnika za načrt spomenika in decembra 1935 razpisal natečaj, ki ni bil uspešen. Odbor je odklonil tudi Plečnikov predlog za stebriščni prehod (Propileje), čeprav ga je mestna občina sprejela. Na drugem natečaju oktobra 1938 sta prvo nagrado prejela kipar Tine Kos in arh. Miro Kos, za izvedbo pa je bil izbran drugonagrajeni osnutek Lojzeta Dolinarja, ki se je odločil za tradicionalno obliko konjeniškega spomenika na podstavku. Sprva so razmišljali, da bi spomenik stal pred vhodom v Tivoli, vendar je ljubljanski gradbeni odbor predlagal park Zvezda. Spomenik, ki ga je Dolinar izdelal v svojem beograjskem ateljeju, je bil največji kip kralja Aleksandra v državi in največji kiparski spomenik v Sloveniji. Celotna višina spomenika je bila 10,80 m, konjenik je bil visok 6,80 m. Ob straneh podstavka sta bila reliefa, ki sta predstavljala življenje v mirnem in vojnem času. Spomenik so slovesno odkrili 6. septembra 1940. Italijanski okupatorji so od ljubljanskega župana zahtevali, naj občina spomenik podre in kip spravi v muzej. Italijani so spomenik uničili ponoči 25. julija 1941.
Damir Globočnik je doktor umetnostne zgodovine in zgodovine. Študijsko se posveča proučevanju likovnih upodobitev pesnika dr. Franceta Prešerna in ilustracij njegovih pesmi, proučevanju slovenske karikature in satirične ilustracije ter povezavi med kulturno in politično zgodovino ter likovno umetnostjo v 19. in 20. stoletju na Slovenskem. Slovenska matica je izdala dve njegovi knjigi: Pavliha 1870 / Levstikov satirični list (2010) in Likovno in simbolno (2017).