Dogodki

Čebele so kot opraševalke mnogih rastlin nepogrešljive za obstanek kopenskih življenjskih združb. Njihove prednice so bile ose, ki so živalski plen zamenjale za pelod in medičino s cvetov rastlin cvetnic. Rastline izločajo medičino v cvetovih prav zato, da bi privabile opraševalce, pelod pa je z beljakovinami bogata hrana, ki zadošča za razvoj čebeljega zaroda. V Sloveniji smo doslej našli 565 vrst divjih čebel. Večina vrst živi samotarsko. Vsaka samica sama pripravi gnezdo in poskrbi za hrano svojega potomstva. Čebele se razlikujejo po življenjskih navadah in prilagoditvah na svoje rastlinske gostiteljice. Velike so od 3 mm do 2 cm in pol,...

Na odru sejma Liber.ac bomo spregovorili o življenju čebel v naravnem okolju, njihovem simbolnem pomenu v antiki in zgodnjem krščanstvu, motivu čebele in čebelarjenja v slovenski literaturi, terminoloških dilemah pri opisovanju čebel in čebelarjenja, pa tudi o čebeli v gospodarstvu in politiki. Na pogovoru bosta sodelovala ddr. Marija Stanonik (avtorica knjige Čebela na cvetu in v svetu) in dr. Janko Božič (Biotehniška fakulteta UL), pogovor bo vodila tajnica-urednica Slovenske matice dr. Ignacija J. Fridl.

Na odru sejma Liber.ac, ki se odvija na Foersterjevem vrtu za Filozofsko fakulteto, Aškerčeva 2 v Ljubljani, bomo spregovorili o življenju čebel v naravnem okolju, njihovem simbolnem pomenu v antiki in zgodnjem krščanstvu, motivu čebele in čebelarjenja v slovenski literaturi, pa tudi o čebeli v gospodarstvu, politiki in jezikovnih dilemah pri Na pogovoru bosta sodelovala ddr. Marija Stanonik (avtorica knjige Čebela na cvetu in v svetu) in dr. Janko Božič (Biotehniška fakulteta UL), pogovor bo vodila tajnica-urednica Slovenske matice dr. Ignacija J. Fridl.

S predstavitvijo literature o čebelah bomo začeli cikel prireditev Matica pod zvezdami, projekt, s katerim bomo poskušali povezati knjigo, Matico in predstavnike vseh starostnih generacij. Pomen čebel v različnih obdobjih človekovega življenja, od najzgodnejših trenutkov do zrele, raziskovalne dobe bosta obiskovalkam in obiskovalcem s svojima knjižnima deloma razkrili dr. Barbara Bajd (Kranjska sivka. Čebelica, od kod in kam?, Založba Hart 2018) in ddr. Marija Stanonik (Čebela na cvetu in v svetu, Slovenska matica 2018). Svoje izkušnje, kako je ob domačih čebelnjakih odraščal s čebelami, pa bo z nami delil odvetnik mag. Milan Vajda. Vsi, ki boste prišli, boste v spomin...

Na pobudo Republike Slovenije je v okviru Organizacije Združenih narodov 20. maj razglašen za svetovni dan čebel. Ob tej priložnosti vabi Generalni konzulat Republike Slovenije v Celovcu v sodelovanju s Krščansko kulturno zvezo in Slovenskim narodopisnim inštitutom Urban Jarnik na prireditev, ki bo potekala v avli Zvezne gimnazije in zvezne realne gimnazije za Slovence v Celovcu ter Dvojezične zvezne trgovske akademije (Prof. Janežič Platz 1). Program: Pozdravna nagovora ravnateljice Slovenske gimnazije mag. Zalke Kuchling ter generalnega konzula RS v Celovcu Milana Predana Predstavitev čebelarstva na Koroškem in skočidolskega panja (dr. Janko Pečnik) Predstavitev senzorjev za čebelje panje (dipl. inž. Tadej...

V sklopu prireditev ob 24. festivalu Slovenski dnevi knjige se bo v sredo, 15. maja 2019, ob 14. uri na odru pred Moderno galerijo predstavila tudi Slovenska matica, in sicer bo njena tajnica-urednica opisala najstarejšo slovensko posvetno kulturno in znanstveno ustanovo in njene knjižne novosti.

Literarni večer z glasbeno spremljavo ob izidu pesniške zbirke Gorazda Kocijančiča Od Talesa do tebe. Apokrifna zgodovina evropske filozofije Založba Beletrina je nedavno izdala pesniško zbirko Gorazda Kocijančiča Od Talesa do tebe, v kateri se filozofija in pesništvo ne le vsebinsko, ampak tudi v nerazločljivem prepletu vračata h grškim izvorom evropske filozofske misli. Temu redko slišanemu sobivanju poezije in refleksije bomo lahko prisluhnili na literarnem večeru v Dvorani Slovenske matice. Izbrane pesmi bosta brala pesnica Milijana Cunta in avtor knjige. Na različnih inštrumentih ju bo spremljal Boris Šinigoj ml.

Natanko 8. maja pred 30 leti, pol leta pred padcem Berlinskega zidu, je bila na Kongresnem trgu prebrana Majniška deklaracija. Tega dogodka se bomo spomnili z okroglo mizo 30 let Majniške deklaracije, ki bo potekala v Dvorani Slovenske matice. V pogovoru bodo sodelovali soavtorji, priče in poznavalci dogodka – soavtorja deklaracije dr. Dimitrij Rupel in dr. Hubert Požarnik, nekdanji predsednik DSP Tone Partljič, nekdanji predsednik ZSMS, ki je priskrbela alibi za protestno prireditev (javno sejo podpisnic MD) na Kongresnem trgu, Jožef Školč ter zgodovinarja ddr. Igor Grdina in dr. Aleš Gabrič. Vljudno vabljeni!

Za podnebne spremembe je odgovoren človek, ki je z uporabo fosilnih goriv in umazano industrijo povzročil povečano emisijo CO2 ter drugih toplogrednih plinov (TP). Zaradi tega se ozračje intenzivneje segreva in priča smo ekstremnim vremenskim pojavom (suše, povodnji, žled, orkani ...). S korenitim in takojšnjim ukrepanjem bi morali zelo znižati emisijo TP. To bi dosegli s preusmeritvijo gospodarstva na naravne materiale ter v nizkoogljične tehnologije, ki za izdelke potrebujejo malo energije in posredno vplivajo na zmanjšanje emisije TP. Idealen nizkoogljičen material je les, ki nastane v procesu fotosinteze, pri čemer sončna energija iz ozračij veže CO2, ki gradi lesno materijo....